Strokovnjaki ameriškega nacionalnega inštituta za staranje in Alzheimerjevega združenja so konec aprila po 27 letih objavili nove smernice pri diagnosticiranju Alzheimerjeve bolezni.
Gre namreč za najpogostejšo obliko demence in kot je v svojem letnem poročilu za leto 2010 poročala neprofitna organizacija Alzheimer's Disease International, naj bi na svetu z demenco živelo 35,6 milijona ljudi, do leta 2030 pa naj bi jih bilo že 65,7 milijona. Zato Alzheimer’s Disease International vlade sveta poziva, naj demenco postavijo na zdravstveni prioritetni seznam.
Tudi Reagan s svojim priznanjem pripomogel k novemu zagonu raziskovanj
Prve smernice, ki so bile objavljene leta 1984, so demenco obravnavale le po klinični sliki. Diagnozo so postavljali glede na verjetnost, saj jo je zagotovo lahko potrdila le avtopsija bolnika. Patolog je namreč takrat lahko našel značilne spremembe, in sicer nenormalne beljakovine v možganih in možganskih celicah. Zdaj pa se uveljavljajo nove metode z biomarkerji, označevalci prisotnosti bolezni, ki zagotavljajo, da se lahko bolezen diagnosticira še v času življenja. Razvoj novih metod je po besedah nevrologa Zvezdana Pirtoška nov razvojni zagon dobila po osemdesetih letih prejšnjega stoletja. "To je bil namreč mimogrede tudi čas, ko je nekdanji ameriški predsednik Ronald Reagan končal svoj drugi mandat in stopil pred televizijske kamere ter povedal, da ima Alzheimerjevo bolezen. Raziskovanja na tem področju so tudi zaradi tega dejanja dobila nov zagon, v te namene pa se je začelo stekati vse več finančnih sredstev."
Razvoj novih metod in klasifikacije
Tako so se, kot poudarja Pirtošek, po tem času razvile pomembne metode preiskave likvorja, kjer odkrivamo stopnjo prisotnosti in razmerja abnormnih beljakovin, kot so amiloid in tau ter posebna slikanja možganov s pozitronsko emisijsko tomografijo (PET) in magnetno resonanco (MR), ki prikažejo na amiloid znižano aktivnost možganske skorje in izgubo možganskega tkiva. Z obema metodama pri demencah ugotavljajo stopnjo in obseg sprememb v možganskih tkivih, te spremembe pa so opazne veliko let pred prvimi kliničnimi znaki, na primer izgubo spomina.
Kot nam pove Pirtošek, za demenco obstaja nova klasifikacija kategorij, k njihovemu oblikovanju so pomembno pripomogli tudi evropski znanstveniki. "Prva je predklinična stopnja, ki pomeni, da se pri bolniku ne kažejo še nikakršni znaki, vendar pa v sebi nosi seme bolezni, abnormni gen ali že prisotne biomarkerje. Druga, predromalna faza pomeni, da bolnik že ima znake, vendar še ni dementen. Tretja faza pa je demenca."
Cepivo proti amiloidu v eksperimentalni fazi
Ker naj bi, kot poroča Alzheimer's Disease International , skupni stroški demence v svetu znašali 604 milijarde dolarjev, kar pomeni približno odstotek svetovnega bruto domačega proizvoda, in se bodo z leti še precej dvigovali, so prizadevanja znanstvenikov usmerjena zlasti v preprečevanje oziroma ozdravitev demenc. Tako naj bi po Pirtoškovih besedah že imeli cepivo proti amiloidu, vendar je ta še v eksperimentalni fazi. "Konec prejšnjega stoletja smo že odkrili, da imajo bolniki z Alzheimerjevo boleznijo nizek nevrotransmiter acetilholin in danes večina zdravil, ki jih uporabljamo, temelji na tem, da zvišujemo acetilholin, tretjini bolnikov stanje tako izboljšamo, nekaterim stanje zaustavimo, nekaterim pa ne moremo pomagati. Vsak hip pričakujemo tudi nevroprotektivna zdravila, tako za Alzhaimerjevo kot tudi Parkinsonovo bolezen, kar pomeni, da bomo lahko v primeru, da vemo, da je v možganih že prisotna bolezen, čeprav še nimamo nobenih znakov, vzeli omenjeno zaščitno zdravilo."
Po 80. letu je že vsak tretji človek dementen
Nove smernice predlagajo tudi, da se v diagnostični proces vključi preverjanje biomarkerjev v možgansko-hrbtenjačni tekočini. Kot nam je povedal Pirtošek, se v Ljubljani na kliničnem oddelku za bolezni živčevja v sodelovanju z nuklearno kliniko že intenzivno ukvarjajo z diagnostiko in uvajanjem biomarkerjev. "Prav tako smo povabljeni v evropsko študijo, ki bo povezala države EU v naporu, da se ti biomarkerji jasno določijo in se med njimi najde primerna kombinacija". Biomarkerje za zdaj namreč uporabljajo le v raziskovalne namene, pričakovati pa je mogoče njihovo širšo uporabo.
Demenca je epidemija 21. stoletja, je prepričan Pirtošek, saj se namreč vsakih pet let po 60. letu prevalenca demence podvoji, po 80. letu pa je dementen že vsak tretji človek. "Deklica, ki se zdaj rojeva v Tokiju, ima več kot 50 odstotkov možnosti, da bo dočakala 100 let, njen otrok pa najverjetneje 120 let. Spopadli se bomo s silno epidemijo in zdravstvo bo moralo uporabljati tako nove metode z biomarkerji kot tudi poceni klinične metode." Alzheimer’s Disease International ravno zaradi tega vlade sveta tudi poziva, naj zaradi vse bolj naraščajočega obolevanja za demenco pripravijo nacionalne načrte za to bolezen.
Demenca je pri nas še vedno precej stigmatizirana
"Večina povprečno naprednih držav v Evropi ima svoje nacionalne načrte za demenco. Mi pa smo se razmeroma pozno spomnili oziroma nas je k temu praktično prisilila EU. Trenutno sicer imamo nacionalni program za duševne bolezni in vanj skušamo malce na silo umestiti tudi demenco, ki ni ravno duševna bolezen, kar je seveda napačno razmišljanje. Gre namreč za nevrodegenerativno bolezen, ki je počasi napredujoča bolezen možganov in se dostikrat ne kaže kot duševna motnja. To je torej začasna rešitev, saj demenca potrebuje svoj nacionalni program." Ob tem naj povemo, da je v Sloveniji približno 30 tisoč ljudi, ki živi z eno od oblik demence, po Pirtoškovem prepričanju pa je še veliko ljudi, ki nimajo diagnoze, saj je demenca pri nas še vedno precej stigmatizirana med bolniki in podcenjevana ali neprepoznana med zdravniki.
Če bi bila demenca država, bi bila po gospodarski moči na 18. mestu
Na koncu naj kot zanimivost navedemo še nekaj podatkov neprofitne organizacije Alzheimer’s Disease International, po kateri so že omenjeni skupni stroški demence v svetu tako visoki, da bi bila demenca, če bi bila država, po moči svojega gospodarstva na 18. mestu in se uvrstila med Turčijo in Indonezijo. V primeru, da bi bila demenca podjetje, pa bi bila po letnem prihodku največje podjetje na svetu, pred na primer ameriškima multinacionalkama Wallmart s 414 milijardami dolarjev ali Exxon Mobile s 311 milijardami dolarjev letnega prihodka.