Ana Rupar

Torek,
31. 3. 2015,
15.04

Osveženo pred

2 leti, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

ZSKSS

Torek, 31. 3. 2015, 15.04

2 leti, 4 mesece

Deset dejstev o 4500 mladih, ki danes praznujejo (foto)

Ana Rupar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov praznuje četrt stoletja. Skavtsko življenje je v 25 letih okusilo že več kot deset tisoč Slovencev.

25. obletnico ustanovitve bodo danes zaznamovali z večerno mašo, ki jo bo v ljubljanski stolnici daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Kdo so skavtinje in skavti? Le kdo jih ne pozna? Vedno dobre volje, polni energije in pripravljeni na dobra dela, mladi v oranžnih srajcah in z raznobarvnimi rutkami okoli vratu. To so skavtinje in skavti.

V Ljubljani so skavte prvič srečali na shodu leta 1913, ko so na slavnostnem sprevodu nastopali poljski skavti. Skavtska dejavnost se je v Sloveniji začela že pred drugo svetovno vojno, a je bila zaradi vojne leta 1941 opuščena.

Danes skavti v Sloveniji delujejo v okviru Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki je bilo uradno registrirano 31. marca 1990. Leta 1996 je postalo tudi član svetovnega združenja WAGGGS.

Vsega je kriv Peter Lovšin, ljubljanski dijak, ki se je s skavtskim gibanjem seznanil v Italiji, pri zamejski organizaciji dal skavtsko obljubo, nato pa nad tem začel navduševati druge mlade Slovenke in Slovence.

Združenje danes sestavlja 71 stegov oz. lokalnih enot po vsej Sloveniji, v njih je aktivnih približno 4.500 članov, ki jih vodi približno 820 voditeljev, ki delajo prostovoljno. Po svetu združenje povezuje 40 milijonov mladih.

Prvotno poslanstvo vseh prostovoljcev pri združenju je vzgoja mladih v odgovorne odrasle osebe, odgovorne državljane, dejavne na krajevni, narodni in celo mednarodni ravni.

Skavti se na lokalnih ravneh srečujejo vsak teden, trikrat na leto organizirajo tudi konec tedna v naravi, vrhunec leta pa je poletni tabor, na katerem se udeleženci učijo življenja in preživetja v naravi. V poletnih mesecih po različnih lokacijah po Sloveniji organizirajo približno 200 taborov. Leta 2008 so organizirali en skupni tabor, ko je na enem travniku taborilo 3.500 slovenskih skavtov.

Slovenski skavti že več kot dvajset let v sodelovanju z avstrijskimi skavti skrbijo tudi za to, da v slovenskih domovih ob božiču zagori luč miru iz Betlehema, ki jo med drugim nesejo tudi na Kredarico.

Velik poudarek dajejo varstvu okolja. Vsako leto se na dan Zemlje odpravijo čistit naravo.

Skavtsko življenje je v 25 letih izkusilo že več kot deset tisoč Slovenk in Slovencev, ki čeprav niso več aktivni, ostajajo skavti za vedno, saj se držijo načela: "Enkrat skavt, vedno skavt!"