Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
2. 9. 2017,
4.37

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

34

Natisni članek

Natisni članek

varnostnik Varnost Maribor Robert Pistotnik Sintal Dragutin Mate Nataša Trček Branko Slak Majda Marolt

Sobota, 2. 9. 2017, 4.37

7 let, 2 meseca

Deset let po tragediji v Globalu: spremenilo se ni nič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

34

Global | Foto STA

Foto: STA

Leta 2007 so varnostniki pred diskoteko Global do smrti pretepli Gorazda Čamernika. Pred očmi javnosti so se začele razgaljati vse deviacije sveta varnostnih služb. Država se je odločila, da jih uredi. Zakaj ji to tudi po desetih letih ni uspelo?

Ko se je 20-letni Gorazd Čamernik tistega oktobrskega večera leta 2007 odpravil v ljubljansko noč, ni vedel, da bo njegova zadnja. 

S prijatelji so prišli pred vhod v dvigalo ljubljanske diskoteke Global. Varnostniki iz podjetja Vip Varovanje so od njih zahtevali osebne izkaznice. Banalnemu pogovoru, enemu od stotine podobnih v ljubljanskih nočeh, so sledili udarci. 

Konec leta 2005 se je zgodila tragedija v Lipi. Njen nekdanji lastnik Robert Zavašnik je v Spodnjih Pirničah znova odprl lokal. 
 | Foto: STA , Konec leta 2005 se je zgodila tragedija v Lipi. Njen nekdanji lastnik Robert Zavašnik je v Spodnjih Pirničah znova odprl lokal. Foto: STA , Varnostniki so začeli pretepati Gorazda, ko je ta že odhajal izpred vhoda Globala. Njegovo življenje je pred očmi prijateljev ugasnilo na asfaltnih tleh. 

Izbruhnila je afera, ki je pred očmi javnosti začela razgaljati vse deviacije sveta varnostnih služb. Poznejše sojenje je razkrilo:

  • da lokale varujejo tudi varnostniki brez licenc, ki so delali na črno, 
  • da so med njimi ljudje z nasilno preteklostjo, ki tega poklica zaradi psiholoških značilnosti ne bi smeli opravljati,
  • da so bila določena varnostna podjetja deležna precej milostne obravnave inšpektorjev. 

Preberite še:

-> "Ne gremo v koalicijo z Janšo, ker spreminja našo zgodovino" #intervju
-> Športni klubi se bojujejo za preživetje. Je rešitev privatizacija?


Javnost je zahtevala glave ...

Javnost je bila ogorčena. Zahtevala je ukrepe in – glave. Primer Global se je namreč zgodil le deset mesecev po tragičnem dogodku v diskoteki Lipa v Spodnjih Pirničah, kjer je množica do smrti poteptala dve mladi dekleti, eno pa je pozneje umrlo v bolnišnici. Poznejša preiskava je pokazala številne motnje v nadzoru delovanja lokalov. 

Četudi je bila Slovenija jeseni 2007 tik pred predsedniškimi volitvami in začetkom "vojne", ki jo je predsednik vlade Janez Janša napovedal "tajkunsko-političnim povezavam" v medijih, je afera Global postala tudi ena od glavnih političnih tem. 

Eden od očitkov v interpelaciji zoper ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja, ki jo je jeseni leta 2007 vložila opozicija, je bila tudi afera Global. | Foto: STA , Eden od očitkov v interpelaciji zoper ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja, ki jo je jeseni leta 2007 vložila opozicija, je bila tudi afera Global. Foto: STA , Vložili so interpelacijo proti ministru za notranje zadeve Dragutinu Mateju. V rekordnem mesecu dni je država sprejela zakon, ki je:

  • zaostril nekatere pogoje za izdajo licence družbam za zasebno varovanje, 
  • dal ministrstvu za notranje zadeve možnost začasnega odvzema licence,
  • onemogočil tudi pridobitev licence podjetju, ki je pravnomočno spoznano za odgovorno za določene prekrške, za dobo štirih let,
  • določal, da se lahko lokal, ki bi ga varovali varnostniki brez licenc, zapečati, in
  • predpisal, da je bilo treba pred odobritvijo službenih izkaznic pri prosilcih prestati tudi varnostne zadržke. 

Zbornica za zasebno varovanje, ki združuje varnostna podjetja, je dobila javna pooblastila, ki ji dajejo moč nadzora nad podjetji. Zdelo se je, da bo področje varovanja moralo skozi katarzo, v kateri se bo očistilo slabih praks, izplavalo iz sive cone (ne)nadzora in pomanjkljivih predpisov ter se rešilo spreg s kriminalnim podzemljem.

 

... a področje varovanja ostaja Divji zahod

Deset let pozneje je jasno, da ni bilo tako. Gorazdovi starši in brat še vedno iščejo pravico na sodišču. V civilnih postopkih zahtevajo odškodnino, saj trdijo, da je umrl zaradi nasilnega ravnanja varnostnikov in neupoštevanja zakonodaje na tem področju. Storilca, Sead Suljanović in David Bukovac, sta kazen že odsedela. 

Tudi incidentov ni bilo konec. Leta 2012 sta varnostnika do nezavesti pretepla obiskovalca diskoteke Cirkus in ga vklenjenega pustila ležati na mokrih tleh. Dve leti pozneje je šest varnostnikov podjetja Delta Security s kiji preteplo štiri obiskovalce diskoteke Escape. 

V zraku so ostale tudi nekatere nujne zakonske spremembe. Zbornica, ki jo danes vodi Branko Slak, nekdanji direktor Policijske uprave Ljubljana, je predlagala podrobnejšo ureditev na področju varovanja diskotek in ostrejše pogoje za odvzemanje licenc. Zakonodaja, sprejeta po aferi Global, je po mnenju zbornice ostala nedorečena. 

Zbornica zasebnega varovanja je pred desetletjem dobila javna pooblastila. | Foto: STA , Zbornica zasebnega varovanja je pred desetletjem dobila javna pooblastila. Foto: STA , "Področje zasebnega varovanja je še vedno Divji zahod," poudarja Majda Marolt, predsednica sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami (SKVPN) pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS). "To je ribnik v kalnem za lovljenje varnostnikov, ki postanejo ujetniki družb za varovanja," poudarja Damjan Volf, predsednik sindikata zasebnega varovanja pri Konfederaciji sindikatov 90. 

Ustanovljen je bil leta 2011, le leto dni po tem, ko so prvi varnostniki začeli opozarjati na svoj težak materialni položaj. Trije nekdanji varnostniki Sintala, največje domače varnostne službe, ki je v lasti Roberta Pistotnika, enega od najbogatejših Slovencev, so leta 2010 na blogu s pomenljivim imenom Razkrinkan Sintal pisali o sramotno nizkih plačah, "sužnjelastniških razmerjih", serijskih kršitvah delovne zakonodaje in "naci-gestapovskih metodah". 

Pistotnik jih je na vsak način poskušal utišati, a mu to ni uspelo. Leta 2015 je njegova tožba proti Damirju, Violeti in Miletu Zukiću, ki jim je očital avtorstvo besedil, padla tudi na višjem sodišču. Mediji so še naprej objavljali zgodbe o varnostnikih, ki so delali za 474 evrov bruto in vse dni v tednu, pri čemer so morali plačevati še obrabnine za obleke. A spremenilo se ni nič.

 

"V kosu sem delal 17 ur"

David (pravo ime hranimo v uredništvu) je mož širokih ramen, ki obvlada več borilnih veščin. Na Primorskem, od koder prihaja, pravijo, da njegove roke ni dobro srečati. Danes, v srednjih tridesetih, se preživlja kot varnostnik. 

Pred leti je govoril, da je to bolje kot biti na zavodu za zaposlovanje. Številni njegovi kolegi menijo drugače. "Dela se ogromno, preveč. Pred nekaj tedni sem v kosu delal 17 ur. Dan prej sem delal 12 ur, dan po tem pa 14 ur," pove David. 

Delo je težko. Pogosto gostinske lokale, polne ljudi, varuje sam. Šefu je na razpolago 24 ur na dan. Kolikšna je torej plača? "Sam imam srečo. Sem pogodbenik, moja plača pa je spodobna, precej višja od minimalne. Poznam veliko kolegov, ki nimajo te sreče. Delajo vse dneve v tednu in čez praznike za 600 evrov," odgovarja David.

Po propadu nekoč mogočne družbe G7 je danes na trgu najmočnejši Sintal. | Foto: STA , Po propadu nekoč mogočne družbe G7 je danes na trgu najmočnejši Sintal. Foto: STA , V Sloveniji se z zasebnim varovanjem po nekaterih ocenah preživlja dobrih šest tisoč ljudi, od tega je 5.400 zaposlenih. Približno tretjina jih prejema minimalno plačo, povprečna plača v dejavnosti pa znaša 981 evrov bruto, kar je enako 60 odstotkom povprečne plače v Sloveniji.

Vse to v dejavnosti, ki je po kršitvah pravic zaposlenih in pogodbenih delavcev po ocenah številnih primerljiva le še s položajem čistilk v zasebnih podjetij ali tujih gradbenih delavcev pred leti.

"Ko si varnostnik, nimaš več zasebnega življenja. Nenehno moraš biti na razpolago delodajalcu, za kar te seveda nihče ne plačuje," poudarja Marovtova. Še bolj nazoren je Volf: "Omejujejo jim osebno svobodo. Ko po nekaj mesecih ugotovijo, da tako napornih delavnikov ob tako nizkih plačah ne zmorejo več opravljati, jim delodajalec pošlje račun za tisoč evrov ali več za pokritje stroškov opravljene kvalifikacije in neamortizirane delovne opreme."

Zakaj Furs nima telefonske številke inšpekcije za delo?

Zgodb o različnih kršitvah osnovnih pravic je ogromno. Eno od varnostnih podjetij zaposlenim ni plačevalo regresa za letni dopust. Namesto tega jim je raje odbilo po 50 ur dela in jim jih plačalo kot regres. 

Inšpektorat za delo, ki ga vodi Nataša Trček, je v enem od letošnjih primerov nadzora družb za varovanje zaznal sume kaznivih dejanj. | Foto: STA , Inšpektorat za delo, ki ga vodi Nataša Trček, je v enem od letošnjih primerov nadzora družb za varovanje zaznal sume kaznivih dejanj. Foto: STA , Samo letos je inšpektorat za delo, ki ga vodi Nataša Trček, v 34 podjetjih opravil 62 pregledov. Izdal je več odločb o ugotovljenih nepravilnosti in prekrških, v enem primeru pa celo naznanil kaznivo dejanje. "Največ kršitev se je nanašalo na plačilo za delo in delovni čas, na izjavo o varnosti z oceno tveganja in usposabljanje delavcev za varno opravljanje dela," so sporočili z inšpektorata. 

Enako so ugotavljali lani, ko so v usmerjeni akciji nadzora z vsemi inšpektorji hkrati izvedli 222 pregledov v 114 podjetjih. "V zadnjih letih nekaterih kršitev, ki so bile v preteklosti zelo pogoste, na primer nezakonitega sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, nismo ugotovili," so poudarili na inšpektoratu. 

A sogovorniki iz sindikalnih vrst opozarjajo, da je ključna težava pomanjkljiva povezanost nadzornih institucij. "Zakaj že finančna uprava (Furs) v podjetju, ki nepravilno izplačuje regres, ne pokliče preostalih inšpektorjev," se sprašuje Majda Marolt.

Država v desetih letih odvzela devet licenc 

Inšpektorat za notranje zadeve pri ministrstvu je samo letos izpeljal 303 nadzore, v treh letih pred tem pa skupaj 1.255. Ugotovil je več nepravilnosti – od neustreznih evidenc in pomanjkljivega obsega varovanja do osebja, ki je delovalo brez pogodb in med opravljanjem nalog ni nosilo delovne obleke. 

Pri tem je inšpektorat v zadnjih letih dal dva predloga za odvzem licence. V zadnjih desetih letih je ministrstvo odvzelo devet licenc podjetjem in 58 izkaznic posameznikom. 

"Splošno stanje se v primerjavi s preteklimi obdobji izboljšuje, kar potrjuje manjše število ugotovljenih kršitev, predvsem hujših. V nadzorih pa so bila zaznana tudi posamezna negativna odstopanja, zato ne smemo posploševati ugotovitev, da je stanje povsod dobro," poudarjajo.

Kako so šefi varnostnih družb obšli kolektivno pogodbo?

Kako je takšno serijsko kršenje pravic mogoče ob dejstvu, da pravice varnostnikov od februarja 2016 varuje kolektivna pogodba? "Ker smo v socialnem dialogu do delodajalcev pokazali razumevanje, zdaj pa se je izkazalo, da so nas zavajali," priznava Marovtova. 

Decembra 2015 je država sprejela zakon o minimalni plači, ki je iz definicije minimalne plače izključil vse dodatke. Šefi varnostnih družb so se znašli v zagati, ki so jo rešili na eleganten način. Na ves glas so začeli opozarjati, da bo imel dvig plač velike posledice za poslovanje podjetij, in začeli pritiskati na sindikat SKVPN, ki je edini reprezentativen v panogi, med njegovimi člani pa je približno tisoč varnostnikov.

Tretjina zaposlenih v dejavnosti zasebnega varovanja dela za minimalno plačo. | Foto: STA , Tretjina zaposlenih v dejavnosti zasebnega varovanja dela za minimalno plačo. Foto: STA , "Veste, kaj so storila varnostna podjetja? Pri naročnikih, med katerimi so največje državne institucije, so si zaradi dviga minimalne plače izborila višje cene. Delavcem pa so znižala osnovo plače in vanjo stlačila dodatke. Zdaj varnostniki delajo tudi po 15 ur ali več v kosu, a jim po kolektivni pogodbi pripada le eno povračilo za prehrano," opozarja Volf.

Lanski poslovni rezultati podjetij, ki delujejo na področju varovanja, kažejo, da jim je manever uspel. Skupaj so ustvarila dobre štiri milijone evrov dobička. To je res šest odstotkov manj kot v letu 2015, a zmanjšanje dobička gre na račun izgube iz finančnega poslovanja. Gre sicer za panogo, ki je verjetno najbolj delovno intenzivna pri nas. Od stotih evrov prihodkov, ki jih ustvarijo varnostne družbe, gre več kot polovica za plače delavcev, ki so že tako pod povprečjem države.

Kolegu je nastavil pištolo na sence

"Le še vprašanje časa je, kdaj se bo zgodil kakšen incident. Ne pozabite, to so ljudje, ki imajo pogosto pri sebi orožje. Danes lahko varnostnik postane vsak, ki ima osnovno šolo, zna osnove slovenskega jezika in opravi kvalifikacijo (izobraževanje traja 40 ur, op. a.). Med njimi so tudi ljudje, ki zaradi duševnih razlogov ne bi smeli imeti nobenih pooblastil ali stika z orožjem," opozarja Volf. 

Nataša Trček | Foto: STA , Foto: STA , "Vem za primer, ko je eden od varnostnikov v kombiju za prevoz denarja drugemu nastavil pištolo na sence. Nato jo je umaknil in dejal, da se je le šalil," je dodal. 

Dva nekdanja varnostnika sta bila pred kratkim obsojena, ker sta prek tako imenovanega temnega svetovnega spleta v različne evropske države prodajala orožje, kalašnikovke, strelivo, bombe in topovske udare. 

Leta 2013 je odmeval tudi primer Hriberšek – zgodba o varnostniku, ki se je v trenutku osebne in socialne stiske odločil iz trezorja podjetja Sintal odnesti milijon evrov gotovine, a jo je kmalu zatem vrnil in priznal krivdo. 

David se zlorabe orožja ne boji, saj pravi, da se to do zdaj ni dogajalo. "Pretepanje gostov pa je posledica preobremenjenih delovnikov. Večina tistih, ki dela na vratih lokalov, dela že čez dan, potem pa preutrujeni pridejo na nočno izmeno. A je res, da v lokalih pogosto delajo pretepači, ob aroganci posameznih gostov, ki se po koncu obratovalnega časa radi zasidrajo za šank, pa se hitro pojavijo težave," je pojasnil.  

Ideal neoliberalne družbe

Dejavnost varovanja je pravzaprav ideal neoliberalne družbe, v kateri množica skoraj brezpravnih delavcev dela za peščico bogatih lastnikov, ki jim večino posla daje država. 

Na trgu so dva velika igralca, nekaj večjih in množica manjših varnostnih družb, ki si poskušajo izboriti čim večji delež pogače. Ta je po naših podatkih težka 150 milijonov evrov. Skoraj polovico vsega trga obvladujeta Sintal in Varnost Maribor, ki delujeta po vsej državi in imata med naročniki številna velika slovenska podjetja. 

Robert Pistotnik, lastnik Sintala, se redno uvršča na lestvice najbogatejših Slovencev. | Foto: STA , Robert Pistotnik, lastnik Sintala, se redno uvršča na lestvice najbogatejših Slovencev. Foto: STA , Nesporna vodilna družba na področju fizičnega in tehničnega varovanja, prevoza denarja in drugih varnostnih dejavnosti je po zatonu nekdaj mogočne družbe G7 že dalj časa Sintal. Njegov lastnik Robert Pistotnik ima po najnovejših podatkih revije Manager skupaj z družino v rokah za 54 milijonov evrov premoženja. To je enako 67 tisoč minimalnim plačam. 

Sintal, ki skupaj s hčerinskimi podjetji ustvari približno 40 milijonov evrov prihodkov od prodaje, ima po zadnjih podatkih 1940 zaposlenih, več kot 17.300 tehnično varovanih objektov, 510 fizično varovanih objektov in 385 vozil. 

Tako lahko narekuje cene na trgu in stiska zaposlene. O tem, koliko ima Pistotnik pod palcem, priča prevzem Zavoda za varstvo pri delu (ZVD) iz leta 2014. Za družbo ZVD, ki se v glavnem ukvarja z usposabljanjem vseh zaposlenih o varstvu pri delu, to je v Sloveniji zakonsko predpisano, je Pistotnik plačal več kot šest milijonov evrov. Od tega je glavnino zagotovil kar v denarju.

Pistotnik oziroma Sintal naj bi se po naših informacijah dalj časa zanimal tudi za prevzem svojega največjega tekmeca, družbe Varnost Maribor. Ta ima okoli 30 milijonov evrov letnih prihodkov in zaposluje blizu tisoč ljudi. Od tega je 450 varnostnikov s pooblastili za nošenje orožja in 300 varnostnikov za varovanje trgovin.

Pistotnik ni želel podrobneje pojasnjevati poslovanja Sintala, češ da gre za zasebno družbo. Zagotovil pa je, da je govoril s šefom zbornice Brankom Slakom, svojim nadzornikom, in da bomo od njega prejeli pojasnila o dogajanju na trgu varovanja. Slakovega komentarja kljub temu nismo prejeli.

"V Sloveniji je trg zasebnega varovanja že dlje časa pregret. Posledično je nesmiselno govoriti o kakršnem koli monopolu na slovenskem trgu," pa je poudaril Ranko Šmigoc, direktor Varnosti Maribor.

Lastniški premiki na trgu varovanja

Varuh konkurence bi lastniškemu povezovanju Sintala in Varnosti Maribor skoraj zagotovo prižgal rdečo luč, saj bi nastala skupina, ki bi obvladovala polovico trga.

Informacije o tem, da namerava družina njenega prvega moža Marjana Piška prodati večinski delež v Varnosti Maribor, so se pojavile že leta 2013, ko je v finančne težave zabredla Probanka, ena od večjih lastnic družbe.

Šele lani se je zgodila sprememba lastništva, vendar kupec ni bil Pistotnik, temveč Mihael Strmljan, lastnik in direktor Aktive Skupine, največjega čistilnega servisa v državi. Za Varnost Maribor naj bi odštel več kot šest milijonov evrov.

Po poročanju medijev naj bi se za nakup varnostne družbe zanimal še drug interesent, prav tako iz Slovenije, ki naj bi ponujal tudi nekaj višjo kupnino. Vendar so se dotedanji lastniki Varnosti Maribor raje odločili za prodajo družbe Strmljanu.

Ob tem je treba opozoriti, da je Pistotnik nedavno postal 18-odstotni lastnik Varnosti Maribor. Delnice mu je prodal Matej Počivavšek, za katerega se je že leta 2013 ugibalo, da je delnice Varnosti Maribor kupil in hranil za drugega, vnaprej znanega kupca.

Kdo so preostali igralci

Na slovenskem trgu deluje še nekaj večjih varnostnih družb, ki zaposlujejo tudi po nekaj sto varnostnikov, vsako od njih pa ima v rokah nekaj odstotkov tržnega deleža.

- družba GVS, za katero naj bi stal nekdanji lastnik propadlega G7 Matija Bradač,

- invalidsko podjetje Sinet v lasti Stojana Binderja, dolgoletnega državnega svetnika in nekdanjega predsednika uprave Steklarne Hrastnik,

Nekdanji varnostnik Borut Hriberšek se je v trenutku osebne in socialne stiske odločil iz trezorja podjetja Sintal ukrasti milijon evrov gotovine, ki jo je kmalu zatem vrnil in priznal krivdo.  | Foto: STA , Nekdanji varnostnik Borut Hriberšek se je v trenutku osebne in socialne stiske odločil iz trezorja podjetja Sintal ukrasti milijon evrov gotovine, ki jo je kmalu zatem vrnil in priznal krivdo.  Foto: STA , - podjetje Fit Varovanje, ki ga obvladuje Pavel Merzel,

- podjetje Prosignal, ki je v lasti Darka Kolarja in več drugih fizičnih oseb,

- podjetje A Koda Plus Gregorja Bana in 

- družba Valina Varovanje, ki jo obvladuje Viktor Valentinčič.

Preostanek trga je zelo razdrobljen. Na njem deluje več kot 50 različnih podjetij, ki se ukvarjajo z varovanjem in letno ustvarijo najmanj 100 tisoč evrov prihodkov od prodaje. Številna med njimi se v manjšem obsegu ukvarjajo tudi z drugimi posli. 

Ob prihodu Agrokorja v Slovenijo leta 2014 je nekaj časa kazalo, da bodo skupaj s hrvaškim koncernom v Slovenijo prišle tudi hrvaške tamkajšnje družbe. Podružnice v Sloveniji sta ustanovili Sokol Marić in Klemm Security, a se je prva z našega trga že umaknila. 

"Podjetja se množijo kot gobe po dežju. Varnost je osnovna potreba, ki je vedno bolj nujna, a kakovost storitev močno upada," ugotavlja Volf. Za to je po njegovem najbolj odgovorna država, ki je daleč največji naročnik varnostnih storitev. Te izbira le po načelu najnižje cene. 

Kdo so javni naročniki največjih podjetij?

Sintal je brez odvisnih družb lani ustvaril 5,6 milijona evrov v poslovanju s subjekti javnega prava. Njegovi glavni naročniki so UKC Ljubljana in podjetja Mestne občine Ljubljana, ki jo vodi Zoran Janković. Tudi njegova hčerinska družba Sintal Celje večino posla ustvari s tamkajšnjimi občinskimi in javnimi podjetji.

Varnost Maribor je samo v letu 2016 z državnimi ustanovami in občinskimi podjetji zaslužila 7,5 milijona evrov. Največji naročniki so UKC Maribor, Univerza, Pošta Maribor, DEM in ZPIZ.

Podjetje GVS, ki mu je poslovanje z javnimi podjetji prineslo 1,1 milijona evrov, pa največ poslov ustvari s Termoelektrarno Brestanica, sodiščema v Krškem in Novem mestu ter z Mestno občino Novo mesto. 

Kriterij na javnem razpisu: dostojno delo

To bi se lahko v kratkem spremenilo. Ljubljanska SNG Drama namreč v začetku leta na razpisu za izbiro storitev varovanja ni izbrala najcenejše ponudbe.

Med razpisne pogoje je namreč uvrstila tudi tiste družbe, ki bodo sledile vidiku "dostojnega dela". Od ponudnikov so tako zahtevali izpolnjevanje veljavnih obveznosti na področju socialnega in delovnega prava. Negativne točke pa so dobili, če je fluktuacija zaposlenih pri ponudniku velika. "Oseba, ki opravlja delo varnostnika oziroma receptorja, je namreč pogosto prvi stik naročnika s poslovnimi partnerji, ki vstopajo v objekt ali kličejo," so odločitev utemeljili v SNG Drami.

V družbah, ki delujejo na področju zasebnega varovanja, je zaposlenih okrog 5.400 ljudi. | Foto: STA , V družbah, ki delujejo na področju zasebnega varovanja, je zaposlenih okrog 5.400 ljudi. Foto: STA , Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo, ki ga je vložil samostojni podjetnik Miran Vršec (Nova Panorama Varovanje), zavrnila kot neutemeljenega in opozorila, da je kakovost razpisane storitve odvisna od motiviranosti delavcev. 

A le to ne bo dovolj. "Potreben bo večji nadzor. Število varnostnikov je premajhno, storitev, ki jih ponujajo podjetja, pa vedno več. Zdaj so na primer priljubljena varovana stanovanja," meni Volf. Toda šefi varnostnih družb vedo, da zaposlujejo ljudi, ki druge možnosti za delo pogosto nimajo, zato bodo raje tiho. 

Le upamo lahko, da za ureditev sistema ne bo potrebna še ena afera Global. 

Primer lukenj v nadzoru Delta Security

O slabem stanju in pomanjkljivem nadzoru na trgu priča zgodba o ljubljanski varnostni družbi Delta Security, katere varnostniki so bili v preteklosti vpleteni v več pretepov in drugih incidentov pred nočnimi lokali v prestolnici in po drugih večjih mestih.

Dolgo časa je Delta Security delovala pod okriljem podjetja Delta SEC, ki je letno ustvarjalo več kot milijon evrov prihodkov. Toda v letu 2014 se je zalomilo. Podjetje je naenkrat ugasnilo, v maju 2015 pa mu je Finančna uprava RS (Furs) zaradi suma davčne utaje odvzela številko za DDV.

Čeprav se je podjetju nabralo za več kot 600 tisoč evrov neporavnanega davčnega dolga, so davčni inšpektorji šele v začetku letošnjega leta zahtevali njegov stečaj. Iz stečajne mase ne bodo dobili veliko. Iz poročil upravitelja Milorada Vidovića je razvidno, da je premoženja za le nekaj deset tisoč evrov.

Varnostna družba kljub temu nemoteno deluje še naprej, vendar prek podjetja Delta Varovanje in uradno z drugimi lastniki. O tem, da gre v resnici za naslednika ugasnjene varnostne družbe, priča več podatkov. Poleg imena je enaka tudi kontaktna številka, novo podjetje pa ima podoben obseg poslov kot staro.

Ne spreglejte