Dimitrij Rupel izgubil tožbo proti MZZ-ju

Nekdanji zunanji minister je med drugim zahteval 20 tisoč evrov odškodnine zaradi diskriminacije, potem ko so mu julija lani prekinili delovno razmerje na zunanjem ministrstvu.

Rupel sodbe ne želi komentirati. Povedal je le, da ve za sodbo in da se posvetuje, kako naprej.

Po navedbah ministrstva, ki je prejelo sodbo, je sodišče ugotovilo, da je delovno razmerje tožniku prenehalo na zakonit način, v skladu z zakonom za uravnoteženje javnih financ (Zujf). Zavrnilo je tudi zahtevek za plačilo odškodnine kot posledice diskriminacije, ker tožnik ni dokazal, da naj bi bil neenakopravno obravnavan zaradi svojega prepričanja in članstva v politični stranki, kot je trdil v tožbi.

Rupel trdil, da so ga diskriminirali Prvi in večkratni zunanji minister Rupel je bil generalni konzul v Trstu, ko so mu 31. julija lani po Zujfu - dopolnil je več kot 65 let starosti in imel 40 let delovne dobe - izrekli prenehanje delovnega razmerja, čeprav ga je vlada Janeza Janše dobro leto pred tem za generalnega konzula imenovan do aprila letos.

V tožbi je zahteval ugotovitev obstoja delovnega razmerja in plačilo odškodnine zaradi diskriminacije. Trdi, da je pri prekinitvi njegovega delovnega razmerja šlo za politično odločitev po oblikovanju vlade Alenke Bratušek in diskriminacijo zaradi članstva v SDS.

Odločitev, da Ruplu ne podaljša pogodbe, Erjavčeva Naroka na sodišču sta bila 8. maja in 19. junija. Na zadnjem je med drugimi pričal tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle. Izrecno je zanikal, da bi na njegovo odločitev, da Ruplu julija lani ne podaljša delovnega razmerja še za eno leto, vplivala zamenjava vlade. Poudaril je, da so takrat, tako kot Ruplu, desetim uslužbencem izrekli prenehanje delovnega razmerja v skladu z Zujfom.

Zatrdil je še, da je bila njegova lastna odločitev, da Ruplu pogodbe ne podaljša še za eno leto, in sicer zato, ker imajo na ministrstvu dovolj mladih sodelavcev, s čimer je prav tako sledil namenu Zujfa.