Petek, 22. 7. 2016, 10.36
7 let, 2 meseca
Joseph Mussomeli: Borut Pahor bi bil boljši in manj sporen kandidat kot Danilo Türk
Zbrali smo odzive po prvem od več poskusnih glasovanj v Varnostnem svetu za izbiro kandidata za generalnega sekretarja ZN.
Po navedbah diplomatskih virov je največ podpore od skupno 12 kandidatov dobil nekdanji visoki komisar ZN za begunce, Portugalec Antonio Guterres, nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk pa se je v tajnem glasovanju uvrstil na drugo mesto.
Preberite še:
Po prvem glasovanju v VS ZN za generalnega sekretarja Türk drugi
"Türkova kandidatura ne bo tako poceni, kot je bilo sprva rečeno." Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel: Glasovanje je tajno, zato ne vemo, ali uživa zaupanje pomembnih stalnih članic Varnostnega sveta ali tistih manj pomembnih. Sem pa nekoliko zaskrbljen zaradi njegovih besed po glasovanju, da potrebuje pomoč države, kar pomeni denar. On misli, da bi mu zdaj morala Slovenija finančno pomagati. Ali mu bo, je drugo vprašanje, iz izjav zunanjega ministra Karla Erjavca bi sklepal, da mu bo, kar pomeni, da kandidatura ne bo tako poceni, kot je bilo sprva rečeno. Zame Türk ni resen kandidat, v očeh kakšnih diplomatov v New Yorku pa lahko je. Ne bi izključil ničesar, a po mojem mnenju mu bo zelo težko uspelo.
Ministrstvo za zunanje zadeve smo povprašali, koliko nas je do zdaj stala Türkova kandidatura in koliko denarja nameravajo v kandidaturo vložiti v prihodnje. "Ministrstvo za zunanje zadeve je do danes za ta namen porabilo okvirno 25 tisoč sredstev. Vse stroške je ministrstvo za zunanje zadeve krilo iz rednega proračuna ministrstva, saj gre za redno diplomatsko dejavnost," so pojasnili. Vlada je, kot pravijo na ministrstvu, ocenila, da Türkova kandidatura ne bo imela proračunskih posledic, višjih od 40 tisoč evrov.
Lobist in predsednik društva slovensko-hrvaškega prijateljstva Božo Dimnik: Zagotovo je zdaj na potezi država, da zagotovi enotno podporo Türku. Pomagati bi mu morali tudi vsi posamezniki, ki imajo vpliv in poznanstva po svetu. Če Slovenija ne bo izkoristila priložnosti, da Slovenec zavzame najvišjo funkcijo v ZN, bo to svojevrsten precedens. "V tem trenutku je najbolj pomembno, koliko lobistov ima Türk na svoji strani."
Težko rečem, ali Türk uživa zaupanje vplivnih članic VS ZN, ker se v ozadju vedno dogajajo trgovina in različni interesi. V tem trenutku je najbolj pomembno, koliko lobistov ima Türk na svoji strani. Slovenija namreč ne premore toliko denarja, da bi jih lahko plačala. Gre za usluge prijateljskih navez, tako kot smo lobirali za priznanje Slovenije. Takrat za lobiste nismo plačali niti evra, pomembne so bile osebne zveze. In te Türk in Slovenija imata, zato realne možnosti za izvolitev ima. Če bi se Slovenci znali dobro organizirati, bi lahko računali tudi na pomoč Hrvaške, saj je imenovanje Türka tudi v njihovem interesu.Spodbudne informacije iz OZN dodaten zagon za nadaljnjo vladno podporo
Premier Miro Cerar meni, da bi bila uspešna kandidatura Danila Türka izrednega pomena za Slovenijo.
Predsednik vlade Miro Cerar pozdravlja aktualni Türkov uspeh v OZN. "K temu je pripomogel tako odličen kandidat kot tudi dejavnosti slovenske vlade. Odličen rezultat je tako dodatna spodbuda vladi za nadaljnjo odgovorno in odločno podporo kandidaturi Türka," so sporočili iz Cerarjevega kabineta.
"Uspešna kandidatura bi bila izrednega pomena za Slovenijo, pomenila bi tudi veliko čast in priznanje naši državi. Kandidatura sicer že v fazi pridobivanja podpor utrjuje vidnost in vpliv Slovenije v mednarodnih skupnostih, saj gre za kandidaturo za izredno pomembno mesto, ki je deležna velike pozornosti tako v diplomaciji, kot širše," so zapisali.
Zadovoljen tudi predsednik Borut Pahor
Z zelo uspešno in prepričljivo kampanjo nekdanjega slovenskega predsednika je zadovoljen tudi njegov naslednik Borut Pahor. Meni, da gre uspeh pripisati predvsem njegovim bogatim izkušnjam diplomata in funkcionarja v OZN ter verodostojnosti njegovih predstavitev, ki krepijo obetavno podporo mednarodne skupnosti.
Pahor je kandidaturo nekdanjega predsednika Türka podprl že na njunem prvem posvetu pred začetkom kandidature, kjer sta se tudi dogovorila o načinu podpore predsednika Pahorja. Ta vključuje tudi pogovore predsednika Pahorja z voditelji držav.
Varnostni svet ima 15 članic, vključno s petimi stalnimi. To so:
- Kitajska,
- Francija,
- Rusija,
- Velika Britanija in
- Združene države Amerike.
Preostalih deset nestalnih članic izvoli Generalna skupščina na podlagi geografske porazdelitve za dve leti.
Nestalne članice so:
- Venezuela,
- Angola,
- Egipt,
- Japonska,
- Malezija,
- Nova Zelandija,
- Senegal,
- Španija,
- Ukrajina,
- Urugvaj.
Odgovornost Varnostnega sveta po Ustanovni listini ZN je ohranjanje mednarodnega miru in varnosti.
47