"Dobre tožilce je treba dobro plačati, a meril za učinkovitost tožilcev se ne da določiti"

Minister za pravosodje Goran Klemenčič napoveduje spremembe plač v pravosodju. Fiksen sistem plač naj bi zamenjalo plačevanje po učinku – tako za tožilce kot za pravobranilce.

Na ministrstvu menijo, da bi tako zagotovili višjo kakovost dela, zavedajo pa se, da število obsodilnih sodb in kvantitativni kriteriji ne morejo biti edino merilo za učinkovitost dela tožilcev. Podrobnosti predlaganih sprememb ministrstvo še ne razkriva, postavlja pa se vprašanje, kako torej določiti merila za uspešnost dela tožilcev. O tem smo povprašali nekaj pravnih strokovnjakov.

Kako danes ocenjujejo tožilce Danes učinkovitost dela tožilcev presoja devetčlanski državnotožilski svet (DTS), v katerem sedijo tudi štirje tožilci. Vodi ga vrhovni tožilec Boris Ostruh, podpredsednik je vodja mariborskega okrožnega tožilstva Drago Šketa.

DTS opravlja nadzor in oceno dela posameznega tožilca, na podlagi katere potem odločajo o pogojih za njegovo (ne)napredovanje in s tem nižjo/višjo plačo.

V prvih treh letih tožilskega dela je nadzor opravljen vsako leto, pozneje na vsaka tri leta. Kaj vse pri oceni dela upošteva DTS? To je navedeno v merilih za kakovost dela tožilcev, v okviru katerih ocenjevalec presoja:

1. delovne sposobnosti in strokovno znanje: med drugim presojajo sposobnosti logičnega in analitičnega razmišljanja ter ustnega in pisnega izražanja. 2. Osebnostne lastnosti: varovanje ugleda državnega tožilstva in tožilca ter vedenje v skladu s kodeksom etike, odgovornost, zanesljivost, preudarnost. 3. Socialne veščine: odnos do sodelavcev, drugih organov, s katerimi sodeluje, ter strank v postopkih. 4. Sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta (samo za vodilne kadre): zakonitost, učinkovitost, ekonomičnost in uspešnost pri vodenju.

Vodja tožilstva, na katerem obravnavani tožilec deluje, mora DTS med drugim posredovati podatke o: številu dodeljenih zadev, število zadev v delu in rešenih, uspehu obtoževanja po vrstah odločitve in izrečenih kazenskih sankcijah, številu dni prisotnosti tožilca na delovnem mestu, času reševanja zadev, številu zadev s prekoračenim rokom reševanja. Podatke mora vodja tožilstva primerjati z drugimi tožilci.