Sreda, 2. 7. 2014, 14.20
8 let, 12 mesecev
Družinski zakonik bo imel v novem sklicu državnega zbora malo možnosti

Slovenija ima na področju enakopravnosti mešane rezultate. Ustava omogoča pravico do splava, uzakonjene imamo tudi spolne kvote v politiki. Registracija istospolne skupnosti homoseksualnim parom v Sloveniji ne omogoča pravic, kot jih imajo heteroseksualni pari. Istospolni pari se tako še vedno ne smejo poročati ali posvojiti otrok, prav tako med drugim ni ustrezno urejeno področje dedovanja, na kar je opozorilo tudi ustavno sodišče.
Ko pridejo pravice manjšin na referendum, se slovenski državljani in državljanke praviloma izrekajo proti: proti pravici do umetne oploditve samskih žensk, proti družinskemu zakoniku in proti tehničnemu zakonu o izbrisanih.
Pred volitvami smo stranke zato vprašali, kakšne so njihove programske usmeritve na tem področju. Zanimalo nas je, ali bi spremenile ustavo in prepovedale splav, ali bi omogočile istospolnim parom poroke in posvojitve otrok, pa tudi, ali bi omogočile umetno oploditev z biomedicinsko pomočjo samskim ženskam, kar so državljani in državljanke zavrnili na referendumu. Zanimale so nas še spolne kvote v politiki, ki so že uzakonjene, in v gospodarstvu, za katere je pobuda prišla iz Evropske komisije.
Splavu med vprašanimi strankami še vedno nasprotuje Nova Slovenija (NSi), pri SLS pa so zapisali, da splav podpirajo le, če je ogroženo življenje matere. Menijo, da zakonska prepoved splava ne rešuje težav, kot so socialni razlogi za prekinitev nosečnosti, a dodajo, da "splav prekine življenje nerojenemu otroku in pušča trajne posledice na materah, zato se v SLS zavzemajo za obvezno ozaveščanje o vseh posledicah splava in predhodno izčrpanje vseh alternativnih možnosti, ki bi omogočili rojstvo otroka".
Pri SDS so zapisali, da spoštujejo življenje od spočetja do smrti, da pa je splav ustavna pravica ter da gre za osebne odločitve posameznic in parov. "Zavedamo se, da država s socialno politiko ne poskrbi dovolj, da bi posameznicam ali parom sploh omogočila, da bi se lažje odločili, da otroka obdržijo," so dodali.
Ustave ne bi spreminjali v Stranki Mira Cerarja, kjer pa so dodali, da bi pri odločitvi za splav morala biti "partnerjema pri premisleku o tej težki odločitvi zagotovljena vsa strokovna podpora".
Prvotna različica zakonika bi imela po trenutnih rezultatih javnomnenjskih anket bolj malo možnosti, saj bi posvojitve v istospolne skupnosti podprli le v SD, medtem ko bi v DeSUS dovolili posvojitve le partnerjem ali partnericam biološkega starša. V stranki Mira Cerarja posvojitvam ne nasprotujejo, a le če v družbi glede tega obstaja konsenz. Če bi se stranka sklicevala na rezultate referenduma leta 2012, bi tej pravici v državnem zboru najverjetneje nasprotovala.
Stranke so nekoliko bolj odprte do porok istospolnih parov, čeprav jim številne še vedno nasprotujejo, v SDS so zadovoljni z ločevanjem zakonskih in partnerskih skupnosti, kjer drugim ne pripada pravica do posvojitve otrok ali do poroke, pri Stranki Mira Cerarja pa so se ponovno sklicevali na konsenz v družbi. Stranka Mira Cerarja med drugim ni podpisala zaveze o spoštovanju pravic LGBT oseb, ki jo je podpisalo osem strank.
Pri Stranki Mira Cerarja namreč tudi pri tem vprašanju pravijo, da pravici ne nasprotujejo, če za to obstaja konsenz v družbi, brezpogojno pa bi jo podprle stranke Pozitivna Slovenija, Zavezništvo Alenke Bratušek, Združena levica, Verjamem, Piratska stranka in Državljanska lista, le da bi zadnja prepovedala, da se takšna "storitev" financira iz javnih sredstev.
Če so kvote v politiki za stranke neproblematične, pa to ne drži za kvote v gospodarstvu. Te je predlagala Evropska komisija predlani in pozvala največja podjetja, naj na vodilnih položajih v svojih podjetjih zagotovijo vsaj 40-odstotno zastopanost žensk. Do kvot v gospodarstvu so v Sloveniji stranke zadržane, Stranka Mira Cerarja jim nasprotuje, zavzema pa se za odločno izvajanje nediskriminacije in spodbujanje enakih možnosti.
Oster ne so kvote v gospodarstvu dobile pri SLS, kjer so zapisali, da bi te pomenile neposredno vpletanje države v gospodarstvo, dodali pa so, da si želijo več predstavnic "nežnejšega spola" v podjetništvu in gospodarstvu na splošno. Kvote tako v politiki kot v gospodarstvu podpirajo v Združeni levici, kjer so zapisali, da so te samo eden od korakov k ženski emancipaciji, nikakor pa zadosten pogoj zanjo.
Pri Stranki Mira Cerarja spremembam obstoječega sistema neobdavčitve temeljnega poslanstva verskih skupnosti nasprotujejo, pri SDS pa obdavčitev podpirajo samo do mere, ki je predvidena za primerljive humanitarne in druge organizacije javnega pomena ter dejavnosti v zvezi z njimi. Pri Zavezništvu Alenke Bratušek podpirajo popolno obdavčitev dejavnosti, ne bi pa obdavčili sakralnih objektov. Pri Državljanski listi niso odgovorili zaradi "nejasne definicije popolne obdavčitve".
Prost dostop podpirajo v DeSUS, medtem ko mu v NSi nasprotujejo. Stranke, ki jim po javnomnenjskih anketah še ne kaže, da se bodo prebile v državni zbor, prost dostop podpirajo.