Računsko sodišče: Država za prostorne pisarne letno daje 5,6 milijona evrov preveč

Računsko sodišče, ki ga vodi Tomaž Vesel, je izvedlo revizijo učinkovitosti ravnanja vlade in ministrstev z nepremičninami od januarja 2014 do septembra 2015. Omejili so se na nepremičnine, ki jih vlada in ministrstva potrebujejo za svoje delovanje, na službena stanovanja in počitniške kapacitete države.

Lahko bi prihranili 7,6 milijona evrov

Ugotovili so, da vlada ni bila učinkovita. Z boljšim upravljanjem nepremičnin bi lahko vsako leto prihranili najmanj 7,6 milijona evrov iz državnega proračuna. Kako?

• Prostorne pisarne

Ministrstva imajo za vsako načrtovano delovno mesto povprečno v uporabi 29 kvadratnih metrov, za zasedeno delovno mesto skupaj s projektnimi zaposlitvami pa 27 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, kar je sedem oziroma pet kvadratnih metrov več od normativov.

Daleč največ presežnih površin, okrog 27 tisoč kvadratnih metrov, imajo upravne enote, sledijo okoljsko ministrstvo s pet tisoč ter obrambno in finančno ministrstvo s po štiri tisoč kvadratnimi metri.

Tu so podatki po ministrstvih in upravnih enotah:

Foto: Poročilo Računskega sodišča

Vsa ministrstva skupaj imajo tako glede na normative za 80 tisoč kvadratnih metrov preveliko površino poslovnih prostorov, kar pomeni 8,2 milijona evrov previsoke povprečne letne stroške. "Računsko sodišče je ocenilo, da bi bilo lahko v državnem proračunu vsako leto prihranjeno vsaj 70 odstotkov tega zneska oziroma 5,6 milijona evrov, če bi ministrstva pri zagotavljanju poslovne površine upoštevala normative," so zapisali v poročilu.

Pri tem sodišče ugotavlja, da so normativi v Sloveniji postavljeni višje kot na primer v ZDA ali v Veliki Britaniji:

Foto: Poročilo Računskega sodišča

• Prazne nepremičnine 

Poleg tega ima država v lasti 63 tisoč kvadratnih metrov praznih nepremičnin, samo zmanjševanje njihove vrednosti pa državo letno "stane" dva milijona evrov.

Nepremičninski nered

Računsko sodišče ugotavlja še, da pravni predpisi tega področja ne urejajo enako in celovito, predvsem je neurejeno vprašanje, kdo je upravljavec nepremičnin. "To pomeni, da odgovornost za posamezne nepremičnine ni določena, kar predstavlja pomembno neobvladano tveganje za neučinkovito ravnanje z nepremičninami," v poročilu ugotavlja sodišče.

Strategija ravnanja z nepremičnim premoženjem, ki je bila sprejeta leta 2009, na primer nima določenega obdobja, za katero naj bi veljala. Tako ni mogoče spremljati uresničevanja ciljev iz strategije oziroma na podlagi strategije ni mogoče določiti rokov za doseganje posebnih in izvedbenih ciljev.

Foto: Bojan Puhek

Ukinili interni trg nepremičnin

Revizorji ugotavljajo tudi, da je vlada že imela vzpostavljen in delujoč interni trg državnih nepremičnin, saj so organi, ki so pristojni za reševanje prostorske problematike, morali preveriti možnosti pridobitve ustrezne nepremičnine. A zakonodaje, ki je urejala to področje, je nehala veljati, s tem pa tudi interni trg. V uredbi o stvarnem premoženju, sprejeti leta 2011, vzpostavitev in vodenje internega trga nepremičnin nista bila več predpisana.

"Zaradi ukinitve obveznega vodenja internega trga nepremičnin, ki bi vključeval podatke o površinah, lastništvu, načinu pridobitve, številu in vrsti delovnih mest, za katera je nepremičnina namenjena, država nima ažurnega vpogleda v evidence, ki bi omogočale sprotno spremljanje in analiziranje razpoložljivih nepremičnin ter tistih, ki jih država potrebuje za svoje delovanje, vključno s stroški in obsegom prostorov," ugotavlja sodišče.

Omenimo, da je v času sprejetja uredbe ministrstvo za javno upravo vodila Irma Pavlinič Krebs. Računsko sodišče zdaj predlaga, da se trg znova vzpostavi.

Koprivnikar na popravni izpit

Računsko sodišče je od ministrstva za javno upravo zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe za odpravo nesmotrnosti. Računsko sodišče je vladi, ministrstvu za javno upravo, ministrstvu za obrambo in ministrstvu za finance dalo priporočila za izboljšanje poslovanja.