Ponedeljek, 22. 12. 2014, 20.38
8 let, 7 mesecev
Državni svet brez veta na finančna zakona
Banke bodo na podlagi zakona o organu in skladu za reševanje bank vplačevale v poseben sklad, iz katerega se bodo financirali morebitni novi izredni ukrepi Banke Slovenije za reševanje bank v težavah. Sklad naj bi za deset let zaživel prihodnje leto, banke pa naj bi po načrtih vlade vanj prispevale 195 milijonov evrov kot ustanovitveni kapital sklada ter 150 milijonov evrov v obliki jamstev.
Šumenjaka moti tudi, da k pripravi zakona ni bilo povabljeno Združenje bank Slovenije, da mu ni priloženo mnenje Evropske centralne banke (ECB), čeprav bi moralo biti, in da se zakon sprejema po nujnem postopku.
V zakonu je zapisano, da lahko vlada samostojno odloča o prodaji terjatev do višine sedem milijonov evrov v posameznem podjetju, v celem letu pa skupni obseg teh terjatev ne sme presegati 30 milijonov evrov, so zapisali svetniki. "Terjatve so premoženje države, naše premoženje oz. premoženje davkoplačevalcev," je dejal Matjašič in dodal, da se z njim ne sme upravljati na takšen način. Meni tudi, da gre pri tem za tiho privatizacijo.
Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je zagotovil, da so bile omenjene rešitve predlagane po skrbnem premisleku, in ne nepremišljeno. Čeprav gre res za nesistemsko rešitev, pa okoliščine zahtevajo, da se problematiko prezadolženih podjetij reši na hiter in učinkovit način. "V tem primeru gre za postopke finančnega prestrukturiranja gospodarskih družb, v katerih je Slovenija kot upnik omejena, ker nima zakonskih možnosti, da te postopke podpre in da se uspešno zaključijo," je povedal.
Kot pravi, gre za izjemne situacije, ki jih je treba časovno izpeljati v relativno kratkih rokih. Sistemske možnosti za to bo vlada uredila z novim zakonom o javnih financah, ki ga bo v zakonodajni postopek vložila ob koncu prvega ali v začetku drugega četrtletja 2015. "Ne gre za prikrito privatizacijo," je zagotovil in dodal, da so koristi te rešitve sorazmerne z morebitnimi negativnimi elementi, ki bi bili s tem povezani. Če bi prišlo do stečaja podjetja, bi bil izplen bistveno slabši.
Konkretnih podatkov o podjetjih, ki bi jim ta ukrep lahko pomagal, Dragonja ni želel razkrivati, je pa dejal, da gre za podjetja, ki so v prisilni poravnavi, nekatera drugič, in jo zaključujejo, pa tudi za izvozno usmerjena podjetja, ki so zašla v težave. Državni svet je predlog veta zavrnil - proti vetu je bilo 19 svetnikov, 12 pa jih je bilo za.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je pojasnila, da pri tem zakonu ne gre za poseg v pravice invalidov. "Mi ocenjujemo, da s tem ne posegamo drastično v pogoje delovanja invalidskih podjetij. Zakon samo omejuje višino plač neinvalidov, do katere država subvencionira prispevke za socialno varnost. Invalidom pa gre v celoti," je dejala. Prepričana je tudi, da bi se invalidska podjetja na to lahko prilagodila.