Četrtek, 13. 3. 2025, 22.34
9 ur, 13 minut
Oboroževanje teh držav je zanimivo tudi za Slovenijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,56
Prve boxerje je Litva dobila leta 2018, zdaj pa je za 370 milijonov evrov kupila dodatnih 27 osemkolesnih oklepnih vozil boxer, torej bo za en osemkolesnik odštela okoli 13,7 milijona evrov.
Baltske države Litva, Latvija in Estonija bodo, če se bodo uresničili strahovi o ruskem napadu na članice Nata, najverjetnejše prve tarče ruske agresije. Zato ne preseneča, da se še zlasti po ruskem napadu na Ukrajino pospešeno oborožujejo. Litva na primer se je v okviru krepitve svojih obrambnih sposobnosti odločila tudi za nakup bojnih oklepnikov boxer. O teh "mercedesih" med oklepniki je sicer razmišljala tudi Slovenija, a je pozneje od nakupa odstopila in se zdaj odločila za skoraj za polovico cenejše patrie.
Litva, Latvija in Estonija, ki se tako kot Poljaki bojijo ruskega napadalnega imperializma tudi zaradi svojih slabih zgodovinskih izkušenj z velikim vzhodnim sosedom, spadajo med članice Nata, ki dajejo največ denarja za obrambo.
Skok obrambnih izdatkov
Leta 2014 so vse baltske države za obrambo namenile manj kot dva odstotka svojega bruto domačega proizvoda (BDP), Latvija in Litva celo manj kot odstotek. Lani pa je Estonija za obrambo že dala 3,43 odstotka BDP (to je drugo mesto med članicami Nata, pred njo je samo Poljska s 4,12 odstotka), Latvija 3,15 odstotka (četrto mesto med Natovimi članicami) in Litva 2,85 odstotka (šesto mesto). ZDA, ki so vojaško najmočnejša država na svetu, so na tej lestvici na tretjem mestu, ker so lani za obrambo dali 3,38 odstotka BDP.
Litva, ki je z nekaj manj kot tremi milijoni prebivalcev najbolj številčna baltska država, ima v svojo oborožitvi med drugim nemške samohodne havbice PzH 2000, odločila pa se je tudi za nakupe francoskih samohodnih havbic caesar in ameriških večcevnih raketometov himars. Te bo v oborožitev vključila med letoma 2025 in 2027.
Leopardi in boxerji
Litva je kupila tudi 44 bojnih tankov leopard 2A, lani jeseni pa tudi 27 oklepnikov boxer (v svoji oborožitvi ima litovska vojska od prej že 91 teh oklepnikov). Kot pišejo litovski mediji, je Litva za nakup 27 osemkolesnih oklepnikov boxer odštela do 370 milijonov evrov, kar pomeni, da je plačala 13,7 milijona evrov za eno vozilo.
Zaradi ruske agresije na Ukrajino so se vse tri baltske države odločile za nakupe ameriških večcevnih raketometov himars. Te v obrambi pred rusko agresijo uspešno uporablja tudi Ukrajina.
V ceno so po navedbah, objavljenih na spletni strani litovskega obrambnega ministrstva, zajeti tudi logistični dejavniki: rezervni deli, oprema za vzdrževanje, tečaji usposabljanja ... Nakup naj bi bil izveden v letih med 2027 in 2029.
Litovski nakup boxerjev in njihova cena sta zanimiva za Slovenijo, saj v naši državi potekajo polemike o tem, ali so ugodnejši nemško-nizozemski boxerji ali finske patrie. Maja 2022 je Slovenija podpisala memorandum za nakup oklepnikov boxer, pozneje pa od nakupa odstopila. Zdaj Slovenija kupuje osemkolesnike patria. Litva je, kot že omenjeno, za enega boxerja odštela 13,7 milijona evrov, Slovenija pa bo napovedih vlade kupila 106 osemkolesnih oklepnikov patria za približno 700 milijonov evrov – torej bo plačala približno 6,6 milijona evrov za eno patrio oziroma pol manj, kot bo za enega boxerja odštela Litva.
Večcevni raketometi za Latvijo
Litovska severna soseda Latvija, ki ima nekaj več kot 1,8 milijona prebivalcev (od tega jih je nekaj več kot 24 odstotkov ruskega rodu), ima v svoji oborožitvi že 47 samohodnih havbic tipa M109 ameriške izdelave (šest od teh jih je podarila Ukrajini), okrepila pa se bo še s šestimi večcevnimi raketometi himars.
Tako kot Slovenija bosta tudi Estonija in Latvija nabavili nemški sistem zračne obrambe srednjega dosega Iris.
Latvija ima v svoji orožarni tudi finske oklepnike patria, toda ne osemkolesne, ampak šestkolesne verzije (vse skupaj bo latvijska vojska do leta 2029 imela 256 teh oklepnikov). Leta 2026 bo Latvija skupaj z Estonijo vključila v svojo oborožitev nemški sistem zračne obrambe iris. Kot vemo, je ta sistem zračne obrambe srednjega dosega v vrednosti 200 milijonov evrov leta 2023 kupila tudi Slovenija.
Estonija kupuje samohodne havbice
Vojaško se krepi tudi Estonija, ki se je poleg sistema zračne obrambe iris med drugim odločila za nadaljnje nakupe južnokorejskih samohodnih havbic K9. Prve samohodne havbice tega tipa je Estonija prejela že leta 2018. Januarja letos se je estonska vojska začela oboroževati tudi s francoskimi samohodnimi havbicami caesar, sredi letošnjega leta pa naj bi v njeno orožarno prišli tudi ameriški večcevni raketometi himars.
V svoji oborožitvi ima nekaj manj kot 1,4-milijonska Estonija (22 odstotkov prebivalcev je ruskega rodu) tudi bojna šestkolesna oklepna vozila patria, in sicer 136.
Nebo nad baltskimi državami varuje Nato
Nobena od baltskih držav nima bojnega letalstva, ki bi bilo sposobno nadzirati zračni prostor, zato jim pomagajo druge članice Nata v okviru Baltskega zračnega nadzora (BAP: Baltic Air Policing). V okviru BAP delujeta dve vojaški letališči, eno v Estoniji, drugo v Litvi.
Glede na število vojakov ima med baltskimi državami največjo vojsko Litva (15.200 pripadnikov redne vojske, pet tisoč pripadnikov prostovoljne teritorialne obrambe, 14 tisoč pripadnikov prostovoljnih strelskih društev in 28 tisoč rezervistov), sledi Estonija (7.700 pripadnikov redne vojske, 16 tisoč pripadnikov Estonske obrambne lige, ki je različica teritorialne obrambe, in 38 tisoč rezervistov), na zadnjem mestu je Latvija (7.300 pripadnikov redne vojske, 10 tisoč pripadnikov Nacionalne garde in 38 tisoč rezervistov). Vir teh številk je publikacija poljskega inštituta OSW o razvoju in modernizaciji vojsk baltskih držav.
