Torek, 6. 4. 2021, 16.08
3 leta, 7 mesecev
14 glasov za, 19 proti
Državni svet ni izglasoval veta na novelo zakona o vodah
Državni svet danes s 14 glasovi za in 19 proti ni izglasoval predlaganega veta na novelo zakona o vodah, ki jo je pred tednom dni sprejel državni zbor. V razpravi so pobudniki veta pozivali zlasti k ponovnemu premisleku in soočenju mnenj med predlagatelji novele in stroko o nekaterih delih zakona.
Predlog veta je vložila interesna skupina negospodarskih dejavnosti ki meni, da novela strokovno ni primerno utemeljena in ne dosega skupnih ciljev celostnega upravljanja voda. Zanje je bil sporen zlasti poseg v 37. člen zakona, v skladu s katerim se na vodnem in priobalnem zemljišču dopušča gradnja enostavnih objektov ter gradnja objektov v javni rabi, piše STA.
Okoljski minister Andrej Vizjak sicer poudarja, da ni res, da predlog razširja možnost posegov na priobalna zemljišča. "Ta predlog zožuje možnost gradnje na priobalnem zemljišču," je zatrdil Vizjak, saj bo mogoče pod določenimi pogoji graditi le objekte v javni rabi, danes pa je mogoča tudi zasebna gradnja.
V državni zbor so danes že prispeli podpisi državljanov pod dvema različnima pobudama za referendum o omenjeni noveli. Gibanje Zdrava družba je svoji zahtevi priložilo 33.670 podpisov, v gibanju Za pitno vodo pa so zbrali več kot 9.000 glasov podpore.
GZS podpira novelo zakona o vodah
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pozdravlja, da državni svet danes ni izglasoval veta na novelo zakona o vodah. Zbornica se strinja z ureditvijo glede gradnje na priobalnih zemljiščih, ki bo morala izpolnjevati številne pogoje. Kot so sporočili iz GZS, se strinjajo z ohranitvijo priobalnih zemljišč v urejeni splošni javni rabi ter podprtostjo odločitev o možnih posegih na ta zemljišča s strokovnimi odločitvami, dodaja STA.
Podpirajo tudi v zakonu navedeno zagotovilo, da bodo morali vsi takšni objekti pred izdajo vodnega soglasja izpolnjevati številne pogoje, kot so zaščita podzemnih voda, zagotavljanje poplavne varnosti ter preprečevanje škodljivih vplivov tega objekta v najširšem smislu.
Po noveli zakona bodo morali posegi, ki bodo v širšem javnem interesu in bodo izjemoma dopuščeni, skozi sito javne razgrnitve, intervencij in mnenja dajalcev. Če ne bodo skladni z občinskimi prostorskimi akti, ne bodo odobreni. Ključno vlogo in odgovornost bodo imele lokalne skupnosti. Če posameznega projekta ne bodo imele opredeljenega v prostorsko izvedbenem aktu, pridobitev gradbenega dovoljenja ne bo mogoča, so razloge za podporo zakonu strnili v GZS, še piše STA.
13