Petek, 22. 11. 2019, 11.58
5 let
V državnem svetu se obeta veto na zakon o izvrševanju proračunov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,20
4
Interesna skupina lokalnih interesov državnega sveta bo v ponedeljek obravnavala sprejeti zakon o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti in po pričakovanjih predlagala, naj DS nanj vloži odložilni veto. V tem primeru bodo državni svetniki o morebitnem vetu predvidoma glasovali v četrtek, 28. novembra.
Državni zbor je proračuna za leti 2020 in 2021 sprejel z 49 glasovi za, proti je glasovalo 41 oziroma 40 poslancev. Poleg poslancev koalicije in obeh poslancev narodnosti so svoje glasove obljubili tudi v SNS, v preostalih poslanskih skupinah opozicije so jima odrekli podporo.
Ni namenjen vladi, temveč državi
Proračun ni namenjen vladi, temveč državi, je v današnjem pogovoru za Metino listo dejal premier Marjan Šarec, ki pravi, da pričakuje veto državnega sveta. "Če ga ne bo, bom še toliko bolj vesel," je dejal, ob tem pa pojasnil, da ga preteklo noč v državnem zboru ni bilo, ker "ni še vsega konec". Poslanec SD Matjaž Nemec je namreč kritiziral Šarčevo odsotnost. Šarec je pojasnil, da se je namenoma odločil, da na sejo ne bo šel: "Mislim, da nas čaka še veto državnega sveta. Če ga ne bo, bom toliko bolj vesel."
Državni zbor je proračuna za leti 2020 in 2021 sprejel z 49 glasovi za, proti je glasovalo 41 oziroma 40 poslancev. Na fotografiji premier Marjan Šarec.
Dotaknil se je tudi izjav poslanca DeSUS Roberta Polnarja, ki je ob vztrajanju pri višjih povprečninah v četrtek ob robu seje dejal, da če bi bila v tem mandatu kakršnakoli možnost za sodelovanje v drugi vladi, ki bi zmogla več poslanskih mandatov, bi sodeloval, tudi s SDS Janeza Janše. "Menim, da bi nas moralo tisto bolj skrbeti kot pa moja prisotnost ali neprisotnost," je dejal Šarec.
Glede dejstva, da je bil proračun potrjen z glasovi SNS in očitkov Levice na ta račun, je Šarec izpostavil, da so tudi v omenjeni poslanski skupini "mirno izglasovali kar nekaj stvari tako s SDS kot z SNS". Na vprašanje, kje in kdaj pričakuje Jelinčičev račun za podporo proračunu, pa je dejal, da takega računa ne pričakuje. "Tako kot je povedal, država potrebuje proračun. In vsi bi se morali tega zavedati," je dodal.
Prenehanje sporazuma z Levico po Šarčevem mnenju ni nobena katastrofa in se da tako kot v paru tudi "brez papirja in prstana" čisto dobro živeti. Ob tem je izpostavil novo stanovanjsko zakonodajo, ki jo pripravljajo, in dodal, da če Levica tega ne bo podprla, "bo pač povedala, da ne dela tako, kot govori".
Ozmič pričakuje odložilni veto
Vodja interesne skupine lokalnih interesov v državnem svetu Milan Ozimič je medtem za ponedeljek sklical sejo interesne skupine, na dnevnem redu pa imajo zakon o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021. Ker so bili predstavniki lokalnih interesov do zakona, predvsem zaradi predvidenega financiranja občin, kritični že ob sprejemanju zakona, Ozimič, kot je dejal, pričakuje, da bodo predlagali odložilni veto. V tem primeru bo seja državnega sveta, na kateri bodo glasovali o vložitvi veta, predvidoma v četrtek.
Da bodo državni svetniki na zakon, ki med drugim določa višino povprečnine za občine, izglasovali veto, je bilo slišati že v preteklih dneh ob burnem dogajanju v državnem zboru. Odbor za finance je namreč pretekli teden predlagano povprečnino v prihodnjih dveh letih občutno zvišal, nato pa so poslanci danes ponoči ob glasovanju o proračunskih dokumentnih soglašali s predlogom koalicijskih poslanskih skupin, da se ta znesek spet zniža.
Da bodo državni svetniki na zakon, ki med drugim določa višino povprečnine za občine, izglasovali veto, je bilo slišati že v preteklih dneh ob burnem dogajanju v državnem zboru.
Za leto 2020 je tako določena povprečnina v višini 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra. Državni svetniki so že ob obravnavi proračunskih dokumentov opozarjali, da je takšna povprečnina določena prenizko in ne zagotavlja financiranja dejanskih stroškov občin. Da si zakon lahko obeta veto, je tedaj napovedal tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ki je dejal, da je "glede na glasovanje in trdnost vseh ne glede na ideološko podstat in pripadnost posameznim interesnim skupinam to že kar očitno in jasno".
Kot je zapisano v obrazložitvi predloga za odložilni veto, namreč določeni znesek povprečnine ne zagotavlja financiranja dejanskih stroškov občin ter zaradi uravnilovke v sistemu financiranja ne pokrije vseh dejanskih stroškov posameznih skupin občin. Svetniki opozarjajo, da bi morali za izračun povprečnine kot izhodišče vzeti dejanske stroške leta 2018 in ne povprečja stroškov za zadnja štiri leta ter k tako dobljeni vrednosti dodati še predvidene povečane stroške v višini 27,8 evra za leto 2020 in v višini 37,1 evra za leto 2021.
Če bodo državni svetniki izglasovali veto, bodo poslanci še enkrat glasovali
To pomeni, da bi morala povprečnina za leto 2020 znašati 658,80 evra in za leto 2021 668,10 evra, so prepričani. Kot so še zapisali v predlogu, je parlamentarni odbor za finance prepoznal dejanske stroške občin, a je državni zbor tak predlog zavrnil. V predlogu za odložilni veto se pridružujejo tudi opozorilom reprezentativnih združenj občin, da mora država z občinami ločeno urejati vprašanje manjkajočih sredstev iz naslova dviga plač v javnem sektorju in oškodovanim občinam dodeliti razliko, neodvisno od formule za izračun primerne porabe.
Če bodo državni svetniki na zakon izglasovali veto, bo moral državni zbor o njem spet glasovati, tokrat bo za potrditev zakona potrebnih vsaj 46 poslanskih glasov. Prvič je sicer za glasovalo 48 poslancev, 41 pa jih je bilo proti.
4