Četrtek, 21. 11. 2019, 6.45
5 let
Šarčeva vlada uspešno do proračunov za leti 2020 in 2021 #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,68
23
Čeprav koalicija sama nima dovolj glasov, sta proračuna za prihodnji dve leti uspešno prestala glasovanje. Pri tem je DZ potrdil tudi nekaj dopolnil poslancev SDS, NSi in SNS ter s tem znotraj najvišje porabe do zdaj prerazporedil nekaj milijonov evrov po okusu opozicije.
Proračun za leto 2020 je najvišji do zdaj: odhodki so določeni v višini 10,358 milijarde evrov, v državno blagajno pa naj bi se steklo 10,773 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 415,2 milijona evrov.
Še višje so številke v proračunu za leto 2021. Odhodki se bodo povzpeli na 10,455 milijarde evrov, ob 11,111 milijarde evrov pričakovanih prihodkov pa naj bi presežek dosegel 656,6 milijona evrov.
DZ je proračuna za leti 2020 in 2021 sprejel z 49 glasovi za, proti je glasovalo 41 oziroma 40 poslancev. Poleg poslancev koalicije in obeh poslancev narodnosti so svoje glasove obljubili tudi v SNS, v preostalih poslanskih skupinah opozicije so jima odrekli podporo.
Finančni minister: Gre za enega najboljših proračunov med evrskimi državami
Poslanci so razpravo o obeh proračunih začeli v torek, ko je finančni minister Andrej Bertoncelj povedal, da ohranjata visoko raven socialne varnosti, med drugim pa se lahko pohvalita tudi z razvojno komponento. Izpostavil je proračunski presežek, ki bo omogočil opazno zmanjšanje dolga, ter dejal, da gre za enega najboljših proračunov med evrskimi državami.
Proračun: če bodo amandmaji sprejeti, bo finančni minister odstopil. Video: Planet.
Po zagotovilih vlade so iz proračunov razvidne njene prioritete, to so predvsem zdravstvo, znanost, gospodarstvo in varnost. Na drugi strani so v opoziciji opozarjali, da bi bil zdaj primeren čas za reforme, teh pa v proračunskih dokumentih ne vidijo.
Opozicija predlagala 130 dopolnil, zelena luč za sedem
Prav tako je vlada po mnenju poslancev opozicije marsikatero področje prezrla. Poslanske skupine SDS, SNS, Levice in NSi so tako k predlogu obeh proračunov vložile približno 130 dopolnil, od katerih jih je bilo zadostne podpore deležnih sedem.
400 tisoč evrov za obnovo planinskih domov na Korošici in Okrešlju
Najbolj enotni so bili poslanci pri 400 tisoč evrov vrednem dopolnilu za obnovo pogorelih planinskih domov na Korošici in Okrešlju. Na pobudo Planinske zveze Slovenije so ga vložili poslanci SDS, soglasno pa so ga podprli vsi navzoči na seji in si ob tem zaploskali.
Med drugim so dali še dodatnih šest milijonov evrov za investicije v vrtce, pet milijonov evrov za sanacijo odlagališča odpadkov v Savinjski dolini, dva milijona evrov za obnovo Žičke kartuzije ter pol milijona evrov za sistem dolgotrajne oskrbe.
Da bo lahko januarja izvrševanje novega proračuna nemoteno steklo, je DZ sprejel še zakon o izvrševanju obeh proračunov, kjer pa je nekaj napetosti povzročala višina povprečnine za občine.
Za leto 2020 je vlada določila povprečnino v višini 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra. Številki sta izračunani v skladu z metodologijo iz zakona o financiranju občin in sta najvišji v zgodovini, je v okviru proračunske razprave povedal Bertoncelj.
Ob tem je omenil celo možnost odstopa, če bodo poslanci preveč radodarni pri financiranju občin. Po končanem glasovanju je bil zadovoljen. Proračuna za prihodnji dve leti sta dobra, razvojno in socialno naravnana, usmerjena v povečevanje blaginje vseh ljudi in tudi v skladu s fiskalnim pravilom, je dejal.
Nižji davek za knjige
Poslanci so med drugim potrdili tudi novelo zakona o davku na dodano vrednosti (DDV), po kateri se bo z novim letom obdavčitev knjig in drugih publikacij znižala z 9,5 na pet odstotkov. Poslanci želijo s tem prispevati k večji dostopnosti kakovostne pisane besede za bralce.
V Sloveniji trenutno veljata splošna stopnja DDV v višini 22 odstotkov in znižana v višini 9,5 odstotka, ki med drugim velja tudi za knjige. Z novelo se bo uvedla nova znižana stopnja DDV v višini pet odstotkov, ki bo veljala za dobave in izposoje knjig, časopisov in periodičnih publikacij tako na fizičnih kot tudi elektronskih nosilcih.
Vlada si je sicer želela, da bi se pred preoblikovanjem sistema DDV počakalo na evropsko reformo, a kljub negativnim učinkom na proračun zakonu ni nasprotovala. Uvedba nižje stopnje DDV za dobave publikacij na fizičnih nosilcih bo povzročila izpad prihodkov v višini osem milijonov evrov na letni ravni, za dobave elektronskih publikacij pa še dodatnih 400 tisoč evrov, je strnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Natalija Kovač Jereb.
Pod predlog novele zakona so se podpisali vsi poslanci. V četrtek so v razpravi izpostavljali, da je namen narediti slovensko besedo bolj dostopno oz. poceni in s tem spodbuditi bralno kulturo.
V prihodnjih dveh letih za 800 milijonov evrov poroštev
Zakon o izvrševanju proračunov je sicer tehnični zakon, ki daje vladi pooblastila glede možnosti upravljanja državnega proračuna in zadolževanja ter ureja namenske prihodke in odhodke proračuna.
Poleg povprečnine je v njem med drugim zapisan tudi dovoljeni obseg zadolževanja države, in sicer za leto 2020 v višini 1,591 milijarde evrov, za leto 2021 pa v višini 2,741 milijarde evrov. Zadolževati se bo mogoče predvsem za refinanciranje, torej za nadomeščanje starega dolga z novim, najetim pod ugodnejšimi pogoji.
Država bo lahko v vsakem od prihodnjih dveh let izdala za do 800 milijonov evrov poroštev. Ena četrtina tega zneska je predvidena za poroštva za ukrepe stanovanjske politike, čeprav zakonske podlage za to še ni. Zakon, ki bo omogočal državna poroštva za posojila državljanov, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in jim oblika zaposlitve oz. višina dohodka ne omogočata samostojne pridobitve posojila, vlada še pripravlja.
Ob gospodarski rasti večje tudi pokojnine
Proračunskim dokumentom je vlada tokrat priložila tudi interventni zakon, ki omejuje stroške za plače v javnem sektorju, prinaša pa tudi izredno uskladitev pokojnin. Glede te je prevladala odločitev, naj se opravi v enakem znesku za vse upokojence.
Če bo gospodarska rast letos več kot 2,5-odstotna, se bodo pokojnine decembra 2020 zvišale za 6,50 evra. Če bo rast višja, bo višja tudi uskladitev pokojnin: v primeru več kot 3,5-odstotne rasti bo izvedena v višini 9,75 evra, v primeru več kot 4,5-odstotne rasti pa v višini 13 evrov.
Uskladitev pokojnin v nominalnih zneskih, ne v odstotkih so predlagali v SAB, s čimer naj bi se zagotovilo, da se razlike med upokojenci ne bi povečevale. Poslanske skupine koalicije so sicer vložile dopolnilo, naj se pokojnine uskladijo v odstotkih, kot je prvotno predlagala tudi vlada, a mu je za potrditev zmanjkal le glas.
Manjšinska koalicija je proračuna in spremljevalne dokumente danes potrdila s pomočjo poslancev opozicijske SNS in obeh poslancev narodnosti, medtem ko so proti glasovali poslanci SDS, Levice in NSi.
"Kaj se je zgodilo s tem denarjem?"
Luka Mesec (Levica) je opozoril, da tako proračun za leto 2020 kot za leto 2021 zasleduje cilj nadaljnjega zmanjševanja javnega dolga, zanemarja pa predvsem investicije. "Krize je konec, treba je pogledati naprej, ta proračun pa tega pogleda ne ponuja," je dejal.
Marko Pogačnik (SDS) je proračunu nasprotoval z besedami, da proračun ni razvojno naravnan, Matej Tonin (NSi) pa je spomnil, da ima vlada danes na voljo 2,5 milijarde evrov več kot pred petimi leti. "Kaj se je zgodilo s tem denarjem? Ali zaradi teh 2,5 milijarde evrov državljani kaj bolje živijo?" se je vprašal.
Šarec: Nikomur ni v interesu, da vlada pade
Premier Marjan Šarec je v sredo gostil kosilo koalicijskih partnerjev. Glavna tema pogovora sta bila predvsem današnje glasovanje in podpora proračunu. Kot je po kosilu dejal Šarec, je bil pogovor odkrit in konstruktiven. Po njegovih besedah so predsedniki koalicijskih strank usklajeni in odločeni, da delajo naprej. "Predvsem smo se dogovorili, da nikomur ni v interesu, da vlada pade," je dejal predsednik vlade.
23