Državni svetniki z vetom nad preimenovanje praznika

Državni zbor je namreč v torek, tik pred praznikom vrnitve Primorske k matični domovini, ki je bil v nedeljo, na predlog skupine koalicijskih poslancev z 51 glasovi za in 22 proti izglasoval spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Po njej naj bi bil 15. september v prihodnje praznik priključitve Primorske k matični domovini, in ne več praznik vrnitve.

Predlagatelji spremembe s prvopodpisano primorsko poslanko SD Meiro Hot na čelu so namreč prepričani, da dosedanje poimenovanje praznika ne ustreza niti zgodovinskim dejstvom niti tradiciji poimenovanja praznika. Kot so poudarili, so na Primorskem vedno praznovali priključitev in nikoli vrnitve Primorske, kar dokazujejo tudi pisni viri. Poudarili so, da je takšno poimenovanje del primorske tradicije in kolektivne identitete.

A s tem se ne strinja večina državnih svetnikov, ki so danes izglasovali odložilni veto. Kot je poudaril predlagatelj, državni svetnik Branko Tomažič, v zvezi s spremembo poimenovanja obstoječega praznika med Primorci ni bil izveden noben referendum ali raziskava, ob tem pa tistim zgodovinarjem, k spremembo zagovarjajo, očita, da to počnejo predvsem iz ideoloških vzgibov.

Poudaril je, da je bila Primorska vedno del slovenskega narodnostnega ozemlja, zato ne moremo govoriti o priključitvi, temveč o vrnitvi v sestavo slovenskega matičnega ozemlja. Tako so po njegovih besedah odločili tudi vsi podpisniki Pariške mirovne pogodbe. Predlagatelji pa po njegovi oceni želijo zakon spreminjati iz ideoloških razlogov, saj se sklicujejo na odlok Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte, kjer je uporabljen termin priključite.

Z uzakonitvijo poimenovanja zgodovinskega dogodka s terminom priključitve po Tomažičevih besedah zakonodajalec implicitno dopušča možnost, da slovensko primorsko ozemlje pred združitvijo ni bilo del slovenskega narodnega prostora. Uveljavitvi zakona lahko zato po Tomažičevih navedbah sledijo neugodne mednarodno-pravne in politične posledice, ker italijanski strani omogočajo sklicevanje na stališče, da tudi Slovenija na Primorsko gleda kot na priključeno, in ne vrnjeno ozemlje.

Takšnemu stališču je prikimala večina državnih svetnikov. V razpravi so med drugim poudarjali, da je bila Primorska, ki je bila pred prvo svetovno vojno del slovenskega narodnostnega ozemlja, z mednarodno Pariško mirovno pogodbo leta 1947 vrnjena, in ne priključena Sloveniji. Predlagateljem zakona so očitali, da so predlog pripravili iz ideoloških razlogov ter z njim vnesli zmedo in razdor. "Namesto da bi odražal ponos slehernega Primorca, namesto povezanosti ustvarja razdor," je ocenila svetnica Jasmina Opec Vöröš.

Nekaj svetnikov je v razpravi vetu nasprotovalo. Kot je denimo opozoril Matjaž Štolfa, vsi Primorci ta praznik vsako leto praznujejo kot praznik priključitve. Ker Primorska ni bila del slovenske države, tudi ne more biti vrnjena, je poudaril. Poimenovanje "vrnitev" je tako po njegovih besedah nevzdržno in v nasprotju z interesi ljudi, ki sobivajo na tem območju.

Državni zbor bo moral sedaj o zakonskih spremembah odločati znova, tokrat bo za potrditev potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.