Sobota, 4. 8. 2018, 19.09
6 let, 3 mesece
''Duše nas učijo, da po smrti obstaja življenje'' #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,82
8
''Že od nekdaj vem, da sem drugačna in moje življenje je bilo vse prej kot enostavno,'' pove Urška Puš, ki kot medij vidi in čuti duše umrlih ljudi. Prve znake videnja je doživela že v otroštvu, a jih je zaradi nesprejetosti naše družbe potlačila. ''Ljudje imamo veliko strahu pred nevidnim,'' pravi Urška, ki je svoje življenje posvetila pomoči drugim ljudem, katerim pomaga stopiti v stik s pokojnimi.
''Biti medij je dar, blagoslov in velika odgovornost,'' o svojem daru pove Urška Puš, ki svoje življenjsko poslanstvo jemlje resno in odgovorno. Pri svojem delu se srečuje z onstranstvom, ki je večini od nas nedostopno. Vidi duše umrlih in tudi duše živih ljudi. ''Lahko bi rekli, da vidim vse,'' še doda Puševa, h kateri se mnogo ljudi obrne zaradi osebne zgodbe.
''Tudi na drugi strani jemljejo lekcije tako kot mi''
Da življenjske lekcije niso rezervirane samo za materialno življenje na Zemlji, Urška potrdi z dejstvom, da tudi duše v onstranstvu jemljejo lekcije tako kot še živeči. ''Komunikacija z umrlimi poteka prek simbolov, znakov in meni znanih stvari. Vidim jih enako kot nas, le da so prozorni, spet drugič vidim samo silhueto in obris, jih čutim in vonjam,'' o komuniciranju z umrlimi pove Puševa.
Duša potrebuje svoj mir in čas, da ugotovi, da nima več telesa, ampak kljub temu še živi naprej,
Medtem ko je življenje na Zemlji časovno omejeno, te časovne omejitve duše ne poznajo in se lahko vrnejo kadarkoli. ''Omejitve za prihod duše ni, vendar sem zagovornik, da se branja duš ne opravljajo v pol leta po smrti."
Pokvarjene duše imajo drugačno usodo kot dobri ljudje
''Duše, ki so pokvarjene, prihajajo na drugo stran na najnižjih nivojih,'' o razlikah med ljudmi pove Puševa in poudari, da imajo zato na drugi strani veliko več dela kot tisti, ki so poskušali delati dobro.
Pri branju duše se nikoli ne ve, ali dobivaš informacije iz obdobja, ko je bil človek še živ ali iz časa njegove smrti. To je dvorezen meč, poudari Urška. ''Vedno pa povem, kar čutim. Včasih moram izbrati besede in jih zaviti v celofan, ampak kljub temu vse povem.''
Na vprašanje, kaj storiti v primeru, ko ljudje ne najdejo trupla sorodnika ali ga iščejo zaman, odgovori, da trupla ne najdemo z razlogom, da bi lahko lažje žalovali. ''Vem, da se sliši čudno, ampak telesa so včasih tako poškodovana ali pa razpadla, da umrli nočejo, da bi ostali svojcem v takšnem zadnjem spominu.''
Dar za stik z onstranstvom se podeduje
Za medija, ki bere duše ljudi, so dogodki z množicami ljudi naporni. ''Psihično in fizično se moram pripraviti, ker so duše ves čas okoli mene,'' pove Puševa in v smehu doda, da za zdaj še ne lovi ljudi, da jim poda informacije.
Krilata bitja so lahko pogosto znak, da so umrli stopili z nami v stik.
Ker je vsak človek na svetu z določenimi darovi, se tudi sposobnost videnja onstranstva deduje. ''Že moja pokojna babica in pradedek sta videvala umrle duše, zdaj jih tudi že moj sin.''
Na vprašanje, zakaj duše še vztrajajo okoli nas tudi po smrti, Urška pojasni, da nas želijo naučiti, da po smrti še vedno obstaja življenje. V ljudeh je namreč zakoreninjen strah pred smrtjo, to je del našega razumskega dela in nekaj običajnega.
Da se življenje po smrti še vedno nadaljuje, je lahko za marsikoga pomembno sporočilo. ''Dokler duša ne izpolni svojega namena, se vrača na Zemljo.''
8