Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
10. 1. 2025,
6.01

Osveženo pred

3 ure, 40 minut

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,39

Natisni članek

Natisni članek

Ekonomsko-socialni svet zasebniki novela zakona o zdravstvu zdravstvo

Petek, 10. 1. 2025, 6.01

3 ure, 40 minut

Ekonomsko-socialni svet o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,39
Zdravnik, zdravnica, UKC Ljubljana, zdravstvo | Več kot sto organizacij in posameznikov je podalo 350 različnih vsebinskih pripomb na različne člene. | Foto STA

Več kot sto organizacij in posameznikov je podalo 350 različnih vsebinskih pripomb na različne člene.

Foto: STA

Ekonomsko-socialni svet bo na izredni seji obravnaval osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi prinesla razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. Še vedno ni povsem jasno, pod kakšnimi pogoji bi novela javnim zdravstvenim delavcem omogočila delo tudi pri čistih zasebnikih. Različni osnutki so namreč predvidevali različne omejitve.

V prvih osnutkih predloga novele je bilo predvideno, da bi bilo sodelovanje javnih zdravstvenih delavcev, torej tudi zdravnikov, s čistimi zasebniki povsem prepovedano. Čisti zasebniki so tisti zasebniki v zdravstvu, ki nimajo koncesije za izvajanje javnih zdravstvenih storitev, ki jih plačuje zdravstvena blagajna.

V zadnjih tednih pa je v javnosti krožilo več različic zakona, ki bi v določenih primerih ali pod določenimi pogoji dovoljevale dodatno delo javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnikih.

Po eni od različic, ki jo je 12. decembra obravnaval tudi strateški svet za zdravstvo, bi pri čistih zasebnikih lahko delali vsi javni zdravstveni delavci. V javnem zdravstvenem zavodu bi morali biti zaposleni za najmanj 40 odstotkov delovnega časa, z zasebniki pa bi morali imeti sklenjeno pogodbo za krajši delovni čas do 60 odstotkov.

Krožila naj bi tudi različica, ki predvideva, da bi lahko zunaj javnega zdravstvenega zavoda delali zgolj zdravniki primariji in zdravniki, ki opravljajo nekaj zdravstvenih storitev, ki bi jih določil minister za zdravje. Proti takšni ureditvi so nasprotovanje že izrazili v koordinaciji zdravniških organizacij. Menijo, da bi pogojevanje opravljanja zdravstvenih storitev z nazivom primarij pomenilo nesprejemljivo omejevanje in nalaganje administrativnih bremen za pridobitev tega naziva.

Predsednik vlade Robert Golob je "jasno in dokončno" razmejitev javnega in zasebnega zdravstva prvič napovedal sredi maja 2024. Takrat je dejal, da naj bi bilo delo v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano. Predlog novele je bil nato v javni razpravi od 16. septembra do 16. oktobra lani. 

Ne spreglejte