Četrtek, 7. 3. 2019, 21.40
5 let, 8 mesecev
Argument: Šef NLB povišico do 250 tisoč evrov označil za žalitev #Argument #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,92
38
Bo na krilih rekordne gospodarske rasti po desetletju krize v Sloveniji nastala nova generacija nenadomestljivih? Medtem ko Blaž Brodnjak za vodenje NLB zahteva trikrat višjo plačo, ki bi mu letno nanesla pol milijona evrov, v državnem zboru premier Marjan Šarec svojim poslancem sporoča, da nihče ni nenadomestljiv. Prvega poslanca v vrstah LMŠ je odnesla kraja sendviča.
Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak za vodenje največje banke v Sloveniji, v kateri ima država po lanskoletni privatizaciji še vedno kontrolni delež, namesto 160 zahteva 500 tisoč evrov na leto. V oddaji Argument so nocoj razkrili ključni člen Brodnjakove pogodbe in pridobili prvi odziv premierja Marjana Šarca na apetite šefa NLB. V luči visokih Brodnjakovih zahtev se v Šarčevi vladi vrstijo odstopi. Zakaj se premier ministru odreče tudi, če misli, da je ta najboljši v 15 letih?
Brodnjak zahteva pol milijona evrov plače na leto
V prvem delu Argumenta je voditelj Mirko Mayer z gosti preverjal, kaj imamo od NLB državljani, kakšni so Brodnjakovi rezultati in kakšno pravno podlago ima šef NLB za pol milijona letne plače. Sodelovali so nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, predsednik Društva malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković, županja Črne na Koroškem Romana Lesjak in župan občine Dobrepolje Igor Ahačevčič.
Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak za vodenje NLB zahteva pol milijona evrov plače na leto.
Brodnjak je član uprave NLB postal decembra 2012. Leto dni pozneje je NLB prejela dokapitalizacijo 1,5 milijarde evrov, v začetku leta 2015 pa je Brodnjak v javnosti odprl vprašanje konkurenčnosti svoje plače: "Ali je sprejemljivo, da so menedžerji v zasebnih družbah različno plačani, če zasledujemo konkurenčnost in kakovost teh družb? Moj odgovor je ne, to ni upravičeno."
Na vrh NLB se je Brodnjak prebil junija 2016. Ves čas se je zavzemal za privatizacijo NLB. Z odhodom na borzo se je otresel tudi tako imenovanega Lahovnikovega (nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik, op. a.) zakona, ki mu je predpisoval zgornjo mejo plače.
Ekskluzivno: Brodnjak letno plačo do 250 tisoč evrov označil za žalitev
Plača predsednika uprave NLB lahko po privatizaciji banke novembra lani zdaj poleti v nebo. "Torej lahko računamo, da bo uprava NLB nagrajena po tržnih standardih," je dejal Brodnjak. Tržni standardi so glede na njegove zahteve po pol milijona evrov letne plače očitno trikrat višji od standardov v državnih podjetjih. In kako se je Brodnjak z nadzorniki lotil pogajanj o zvišanju svoje plače?
Po prenehanju veljave Lahovnikovega zakona se plače nemudoma prilagodijo na tržno raven. Po neuradnih informacijah Argumenta je Brodnjak zavrnil ponujeno povišico do višine 250 tisoč evrov, ki naj bi jo označil celo za žaljivo. Prepričan naj bi bil, da mu nadzorni svet že nekaj časa krši pogodbo, zaradi tega ne izključuje niti tožbe.
In kako na zahteve prvega moža NLB gleda premier Šarec? "S prodajo delnic je NLB postala banka, ki je pretežno v zasebni lasti in zanjo ne velja več Lahovnikov zakon. Plače in preostale elemente nagrajevanja bodo skladno z veljavno zakonodajo in pogoji delovanja banke določili novi lastniki," so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Argument: Je premier Šarec visoke standarde pripeljal do skrajnosti? Video: Planet.
Šarec kot po tekočem traku sprejema ponujene odstope
Medtem ko šef NLB zahteva višjo plačo, Šarec kot po tekočem traku sprejema ponujene odstope. O vrsti sprejetih odstopov pri predsedniku vlade so v drugem delu Argumenta govorili poslanka LMŠ Jerca Korče, nekdanji šolski minister in prvak SD Igor Lukšič, direktorica Mediane Janja Božič Marolt in lastnik kadrovske agencije Radovan Kragelj.
Najprej se je od ministrskega stolčka moral posloviti minister za kohezijo Marko Bandelli, nato kulturni minister Dejan Prešiček, zadnji od ministrov, ki zapušča Šarca, pa je okoljski minister Jure Leben. Ko gre za državne sekretarje, je Šarec sprejel ponujeni odstop Petra Vilfana, pri poslancih pa odstop Darija Krajčiča.
Nekdanji minister za kohezijo Marko Bandelli je moral Šarčevo vlado novembra zapustiti brez popravnega izpita. "Kaj bi še radi? Ali niste dovolj očrnili moje družine in mojih otrok za en stavek, za katerega sem se 15-krat opravičil," je pred odstopom izjavil Bandelli. Stavek, ki ga je omenjal nekdanji minister, je bil sicer grožnja županskemu kandidatu.
Vse, kar so v stranki SAB, katere član je Bandelli, takrat zahtevali, so bila enaka merila tudi za druge. "Od gospoda Šarca pričakujemo, da ima enake vatle za vse, da visoke etične moralne in komunikacijske standarde spoštuje in da to zahteva za vse funkcionarje v svoji vladi," je takrat dejala predsednica SAB Alenka Bratušek.
Ali premier visoka merila stopnjuje do skrajnosti?
Nista minila dva meseca, ko so ostri kriteriji dotolkli kulturnega ministra Dejana Prešička. Očitki o šikaniranju zaposlenih in uporaba službenega vozila v zasebne namene so bili preveč za visoke standarde Šarčeve vlade, dobro začrtano delo ministra pa pri tem ni štelo nič. "Nedopustno je, da se na podlagi trditev, ki so od nekod privlečene, človeka križa," je dejal prvak SD Dejan Židan.
Za Prešičkom se je moral posloviti okoljski minister Jure Leben. Po letu dni so ga odnesle domnevne nepravilnosti v zvezi z maketo drugega tira. "Nisem ga gledal kot člana SMC, ampak kot ministra, ki dela dobro in ki dobro opravlja svoje delo. Upam s trditi, da 15 let nismo imeli takega ministra v resorju okolja in prostora," je priznal Šarec.
Visoka merila pri primeru Bandelli, ki so bila nato ob kraji sendviča poslanca LMŠ Darija Krajčiča stopnjevana do skrajnosti, Šarcu pri Lebnu očitno niso dopustila druge možnosti. Prejšnji teden je moral položaj državnega sekretarja za šport zapustiti Peter Vilfan.
Največji dosežek Šarčeve vlade za zdaj ostaja lani doseženi dogovor s sindikati javnega sektorja in prekinitev vseh stavk, ki so visele v zraku še iz časa prejšnje vlade pod vodstvom Mira Cerarja. Koalicija se lahko pohvali tudi z dvigom minimalne plače, sprostitvijo varčevalnih ukrepov na področju sociale, prodajo NLB in ukinitve nedelujočega Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB).
Med odprtimi vprašanji še vedno ostajajo ureditev razmer in čakalne dobe v zdravstvu, davčna reforma in obdavčitev nepremičnin, težave Slovenske vojske, gradnja drugega tira, razplet arbitražnega spora s Hrvaško in predsedovanje EU.
38