Ponedeljek, 17. 12. 2007, 20.25
8 let, 7 mesecev
Erjavec: Novela o žrtvah vojnega nasilja mora imeti široko soglasje
Po Erjavčevih besedah v stranki pričakujejo, da bo predsednik vlade Janez Janša držal besedo, da se vojna zakonodaja ne bo sprejemala s preglasovanjem. Oba z Žnidaršičem sta napovedala, da bosta v primeru, da se bo to zgodilo, na organih stranke takoj sprožila razpravo o tem, ali naj stranka vztraja v koaliciji ali ne.
Erjavec pričakuje, da bo predsednik vlade držal svojo obljubo
Po besedah Erjavca ima DeSUS glede vprašanj, ki se pojavljajo ob zakonu o žrtvah vojnega nasilja, jasno in že nekaj časa znano stališče, to je, da zakon ne sme omogočiti statusa žrtve vojnega nasilja osebam, ki so sodelovale z okupatorjem. Po njegovih besedah stranka zato ne bo pristala na nobeno rešitev, ki bi to kakor koli omogočala. Erjavec ob tem tudi pričakuje, da bo predsednik vlade držal svojo obljubo, da se vojna zakonodaja ne bo sprejemala s preglasovanjem.
6. člen - poskus "revizije zgodovinskih dejstev"
Žnidaršič je dejal, da je skušala koalicija do zdaj v zakonu o žrtvah vojnega nasilja črtati 6. člen, ki sodelavcem okupatorja onemogoča, da bi pridobili status žrtve vojnega nasilja, kar pa je zanje nesprejemljivo. V stranki namreč menijo, da bi šlo v tem primeru za poskus "revizije zgodovinskih dejstev": "Osebno bi ob sprejemu zakona, ki bi dopuščal kaj takega, na svetu stranke takoj predlagal razpravo o tem, da razmislimo, ali je naša odločitev, da ostanemo v koaliciji do volitev, še realna ali ne."
Žnidaršiču je pritrdil tudi Erjavec in dejal, da bi v tem primeru enako ravnal tudi sam. V stranki še pričakujejo, da bo novela v državni zbor vložena z večjo podporo, "kot je samo podpora koalicijskih strank".
Tanko povabil k podpisu novele zakona o žrtvah vojnega nasilja
Kot je znano, je vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko vse vodje poslanskih skupin povabil k torkovemu podpisu novele zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki so ga pripravile SDS, NSi in SLS. Kot je zapisal v vabilu, želijo z novelo odpraviti diskriminatornost, ki se pojavlja pri obravnavanju žrtev nasilnih dejanj med in neposredno po 2. svetovni vojni.