Torek, 29. 4. 2025, 4.00
2 uri, 51 minut
Raziskava Siola: Bo Golobu uspelo, kar že več kot dvajset let ni nikomur?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,13
Raziskava javnega mnenja, ki jo je za Siol pripravil Valicon, razkriva, da SDS podpira 23 odstotkov vprašanih, Gibanje Svoboda pa z 18,8-odstotno podporo zaostaja za približno štiri odstotne točke. Bodo volivci na koncu glasovali taktično pod geslom "Samo da ni Janša" ali Slovenijo čaka viseči parlament? Ali pa bo Robert Golob prvi levosredinski politik po Janezu Drnovšku, ki se bo po volitvah obdržal za krmilom vlade?
Naročnik javnomnenjske ankete je družba TSmedia. Za uporabo in povzemanje rezultatov oz. ponatis ankete je potrebno soglasje družbe TSmedia. Po 16. uri na dan objave soglasje ni več potrebno.
Predsednik GS Robert Golob in SDS Janez Janša ostajata vodilna politika vsak na svojem političnem polu.
Če bi bile parlamentarne volitve v nedeljo, bi zmagala SDS, razkriva merjenje javnega mnenja, ki ga je za Siol.net med 25. in 28. aprilom opravilo analitično podjetje Valicon. SDS bi zmagala s 23-odstotno podporo, trenutno največji opozicijski stranki pa bi sledila največja vladna stranka Gibanje Svoboda. Ta je zbrala 18,8-odstotno podporo med osebami, ki so sodelovale v raziskavi. Neopredeljenih v raziskavi je bilo 11,4 odstotka sodelujočih.
"Trend polarizacije političnega prostora, ki se je začel leta 2022, se je utrdil. Polarizacija se samo krepi. Vse izrazitejša sta dominantna igralca na levem in desnem polu," rezultate raziskave komentira Andraž Zorko iz Valicona.
V parlament bi se od trenutno parlamentarnih strank uvrstili še SD (8,4-odstotna podpora) in Levica (4,6-odstotna podpora). Gibanje Svoboda bi bila lahko torej prva stranka po dolgem času, ki bo ohranila primat v levosredinskem političnem prostoru. "Recimo SMC je v tem času – torej v tretjem letu vlade Mira Cerarja – imela veliko nižjo podporo. In v anketah jo je SD že prehitela. To se za zdaj GS ni zgodilo," pojasnjuje Zorko.
Ali bo do taktičnega glasovanja res prišlo? "Bomo videli, menim pa, da če bi bile volitve to nedeljo, bi prišlo do taktičnega glasovanja kot v letih 2008 in 2011," opozarja Andraž Zorko iz Valicona.
Taktično glasovanje
Če bi bile volitve to nedeljo, so po besedah Zorka izpolnjeni vsi trije pogoji za taktično glasovanje volivcev, od katerega bi največ pridobila GS. "To smo videli na volitvah v letih 2008, 2011 in 2022. Taktično glasovanje pomeni, da volivci leve sredine presodijo, da bodo dali glas vodilnemu na levi sredini, samo da bi prehitel SDS. Stranko, ki ima največjo stopnjo zavračanja," pojasnjuje Zorko.
Prvi pogoj za taktično glasovanje volivcev je vodstvo SDS – torej stranke, ki ima največjo stopnjo zavračanja – v anketah. Drugi pogoj je, da je tej stranki na drugem političnem polu dovolj blizu stranka, v trenutnem razpoloženju je to Gibanje Svoboda. "Torej da volivci menijo, da lahko SDS nekdo v teoriji premaga in bo zato glasoval za to stranko," dodaja Zorko.
Tretji pogoj pa je, da ima vodilna stranka na levi sredini dovolj veliko prednost pred drugimi strankami. Kot je razvidno iz rezultatov raziskave, SD, ki je trenutno druga najmočnejša stranka glede na rezultate ankete, za GS zaostaja za deset odstotnih točk.
Ali bo do taktičnega glasovanja res prišlo? "Bomo videli, menim pa, da če bi bile volitve to nedeljo, bi prišlo do taktičnega glasovanja kot v letih 2008 in 2011," opozarja Zorko.
Bo Tonin popeljal NSi v parlament?
NSi in Resnica: presenečenje volitev ali ...
NSi bi se glede na rezultate raziskave znašla tik pod parlamentarnim pragom s 3,8-odstotno podporo oseb, ki so sodelovale v raziskavi. NSi je po besedah Zorka v anketah tradicionalno podcenjena, tako da je prerano trditi, da ne bodo prišli v parlament. Podobno pa velja za Resnico, vendar v drugo smer. Tradicionalno je precenjena v raziskavah javnega mnenja. Če pogledamo rezultat pri opredeljenih volivcih, so edina stranka, ki zabeleži padec. Sicer to ne pomeni, da ne bodo prišli v parlament. "Vendar ima Resnica podporo med ljudmi, ki se volitev redkeje udeležujejo kot volivci drugih strank," poudarja Zorko.
Med trenutne parlamentarne stranke lahko štejemo tudi stranko Demokrati Anžeta Logarja, ki ima trenutno poslansko skupino s tremi člani. Glede na raziskavo Valicona bi Demokrate podprlo 5,6 odstotka sodelujočih v anketi.
Evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča volivci po mnenju Andraža Zorka ne povezujejo s stranko Vesna.
Bo Logarju uspelo? Kaj pa Vesni?
"Podpora Demokratom je dovolj velika, da lahko razmišljajo o vstopu v parlament. Demokrati najverjetneje niso dobili podpore od SDS, temveč od razočaranih volivcev NSi in od volivcev, ki so pred več kot desetletjem podprli Listo Gregorja Viranta. Gre za desnosredinske volivce, za katere populizem SDS in krščanski pedigre NSi nista sprejemljiva," pravi Zorko.
Bi pa slovenski parlament dobil dve novi parlamentarni stranki. Vesno je podprlo 4,6-odstotka vprašanih, stranko Resnica pa 7,1 odstotka vprašanih. "Del volivcev GS pa se je prelil predvsem k Vesni. Pri podpori Vesne menim, da gre le za glasove njenih volivcev," na vprašanje, ali Vesno ljudje prepoznajo kot potencialno stranko Prebiliča, odgovarja Zorko.
Po njegovih besedah Prebilič v javnosti sicer ne nastopa kot del Vesne, temveč kot evropski poslanec. "Jaz menim, da ljudje Vesne ne povezujejo s Prebiličem. Podpora Vesni že nekaj let vztrajno raste. So pa morda pri Vesni tudi nekateri razočarani volivci Levice," pojasnjuje Zorko.
Resnica Zorana Stevanovića je edina stranka z nižjo podporo med opredeljenimi volivci.
Kaj menijo opredeljeni?
Če se poigramo s številkami in upoštevamo samo mnenje opredeljenih oseb (898 oseb), ki so sodelovale v raziskavi, pa se glasovi malo spremenijo. V tem primeru bi se v parlament uvrstila tudi NSi, in sicer s 4,2-odstotno podporo. SDS bi imela 26,6-odstotno podporo, Demokrati pa 7,1-odstotno podporo.
Na levosredinskem polu bi še naprej vladala stranka Gibanje Svoboda s 23,7-odstotno podporo, Socialni demokrati bi dobili 10,5 odstotka glasov, Levica in Vesna pa vsaka po 5,3 odstotka.
Resnica bi se v parlament uvrstila s 5,5-odstotno podporo.
Bo na prihodnjih parlamentarnih volitvah udeležba volivcev manjša, kot je bila leta 2022?
Na volitve skoraj polovica volilnih upravičencev
Če bi bile v nedeljo volitve in bi bile na izbiro samo stranke na seznamu, kako verjetno bi se udeležili volitev? Skoraj polovica sodelujočih (47,6 odstotka) bi se volitev zagotovo udeležila.
Ali je zato viseči parlament mogoč? "Je mogoč. Če bodo levosredinski volivci presodili, da obstaja resna možnost zmage SDS, se bodo mobilizirali. In najverjetneje volili za GS. Veliko pa je odvisno tudi od strank na robu parlamentarnega praga. Če vsem malim strankam ne uspe preiti štiriodstotne meje, se bodo glasovi prelili k največjim strankam. Če bo tako razmerje ostalo vse do volitev, bodo te zelo napete. Ali bomo imeli štiri, pet ali osem strank v parlamentu? Bomo videli. Kar si edino upam trditi, je, da leva sredina ne bo imela tako velike podpore v parlamentu, kot jo ima danes," odgovarja Zorko.
Kako volivci ocenjujejo vidne politike?
Na vrhu lestvice politikov je predsednica države Nataša Pirc Musar, sledita ji predsednik SD Matjaž Han in predsednik Demokratov Anže Logar. Na koncu lestvice sta Urša Zgojznik iz Vesne in Zoran Stevanović iz Resnice.
Metodologija raziskave
Stranke – vse parlamentarne stranke in izvenparlamentarne ter novoustanovljene stranke, ki v raziskavi dosegajo več kot 0,7 odstotka navedb. Ta odstotek je tisti delež, pri katerem je kriterij CV za javno objavo glede na velikost vzorca v še sprejemljivih mejah za javno objavo podatka.
Politiki – predsedniki ključnih štirih organov države (predsednik republike, vlade, DZ in DS), predsedniki parlamentarnih strank in strank, ki dosegajo prag za vstop v DZ (med opredeljenimi udeleženci).
Vzorčenje
* Populacijo predstavljajo prebivalci celotnega ozemlja Slovenije. Izključeno ni nobeno geografsko območje.
* Vzorčni okvir predstavljajo člani Valiconovega spletnega panela JazVem.
* Uporabljamo kvotno vzorčenje. Po stratifikaciji s kombinacijo regije (12 regij NUTS3), spola in štirih starostnih kategorij so za vsak stratum določene ciljne kvote, ki se uporabljajo v procesu pošiljanja vabil.
* V vsakem stratumu smo povabili ustrezno število respondentov, proporcionalno celotnemu odstotku prebivalstva v ustreznem stratumu, s ciljem dosege ustreznega števila anket oz. zapolnitve kvote.
Poststratifikacija ali uteževanje
* Za izboljšanje reprezentativnosti vzorca so po končanem terenskem delu podatki uteženi glede na deleže populacije vsake od stratifikacijskih spremenljivk in dodatno še po dveh kategorijah izobrazbe.
* Uporabljamo postopek rakinga (RIM uteževanja), ki prilagodi porazdelitev kontrolnih spremenljivk populacijski strukturi.
* V končni nabor podatkov je dodana populacijska utež, ki se jo vklopi pred izvajanjem analiz.
