Petek, 1. 3. 2024, 8.30
9 mesecev
ESČP zavrnilo pritožbo, Igor Bavčar gre naprej
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zavrnilo pritožbo Igorja Bavčarja, naj se na velikem senatu spet obravnava pritožba, ki jo je vložil proti državi zaradi izjave nekdanjega ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, da bodo letele glave, če bo njegov primer v zadevi Istrabenz na sodišču zastaral, poroča Delo. Z dejstvom, da je sodba, po kateri mu mora država plačati 16 tisoč evrov, postala pravnomočna, Bavčar ni zadovoljen. Napovedal je nadaljevanje sodnega boja, saj je v tožbi zahteval 1,4 milijona evrov.
Igor Bavčar vztraja, da je bilo sojenje nepošteno. Sodišče ESČP mu je sicer pritrdilo, da je država kršila njegovo pravico do domneve nedolžnosti, a sodni boj namerava nadaljevati v Sloveniji, na vrhovnem sodišču.
ESČP Bavčarjevi pritožbi sprva ni v celoti ugodilo, saj je odločilo, da kršitve 7. člena konvencije – ta določa, da nihče ne sme biti obsojen, če v trenutku, ko je bilo sporno dejanje (ali njegova opustitev) storjeno, to ni bilo zakonsko prepovedano – ni bilo.
ESČP je tako delno pritrdilo Bavčarjevi tožbi proti državi, a se je na izrečeno sodbo pritožila tudi država. Enako kot Bavčar s pritožbo na veliki senat ni bila uspešna.
Obsodba zaradi pranja denarja
Spomnimo, Bavčar je bil zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza leta 2013 obsojen na sedem let zaporne kazni, prestajanju katere se je zaradi zdravstvenih težav nekaj časa izmikal. Vmes je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno odločanje, po ponovnem sojenju pa je okrožno sodišče Bavčarju dosodilo pet let zapora.
Kamere so Igorja Bavčarja, čeprav je bil po besedah svoje odvetnice na smrt bolan, ujele ob igranju košarke. Ko je posnetek prišel v javnost, je dogodek na POP TV komentiral Klemenčič in takrat tudi izrekel sporne besede.
Sodba je bila nato na višjem sodišču potrjena in Bavčar je moral septembra 2017 v zapor, prestajanje kazni pa je predlani predčasno končal.
Po zadnji odločitvi ESČP vztraja, da je bilo sojenje nepošteno, saj ESČP nima pristojnosti poseganja v sodbe nacionalnih sodišč, in napoveduje, da bo pri iskanju pravice vztrajal. Kot so zapisali v Večeru, naj bi njegova odvetnica že po začetni razsodbi omenjala možnost vložitve zahteve za varstvo zakonitosti glede obsodilnih sodb na vrhovno sodišče.