Torek,
26. 6. 2012,
6.34

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 26. 6. 2012, 6.34

7 let, 2 meseca

Evropsko sodišče potrdilo sodbo o kršitvi pravic izbrisanim

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji potrdilo sodbo iz leta 2010, ko je ugotovilo, da je Slovenija omenjenim posameznikom kršila pravice.

Obenem pa je ugotovilo kršitev še enega člena iz konvencije o človekovih pravicah. Slovenski vladi je naložilo, naj v letu dni pripravi sistem odškodnin za izbrisane. Hkrati je sodišče razsodilo, da je Slovenija dolžna šestim tožnikom v treh mesecih izplačati po 20.000 evrov za nepremoženjsko škodo.

Primer sprožilo enajst posameznikov Primer je pred omenjenim sodiščem zaradi izbrisa leta 2006 zoper Slovenijo sprožilo enajst posameznikov, ki so menili, da jim država ni v zadostni meri popravila krivic, storjenih z izbrisom leta 1992.

Kršitev pravic do varstva zasebnega, družinskega življenja, učinkovitega pravnega sredstva Evropsko sodišče je julija 2010 ugotovilo, da je Slovenija omenjenim posameznikom kršila pravice, zapisane v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, in sicer pravico do varstva zasebnega in družinskega življenja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Kot je ugotovilo sodišče, država namreč ni sprejela ustreznega zakona in pritožnikom ni izdala dovoljenja za stalno prebivanje ter ni ravnala v skladu z odločbami slovenskega ustavnega sodišča. Zato je Sloveniji naložilo sprejem posamičnih in splošnih ukrepov, predvsem ustrezne zakonodaje in izdajo dovoljenj za stalno prebivanje z retroaktivnim učinkom.

Slovenija vložila zahtevo za ponovno obravnavo pred velikim senatom Oktobra 2010 je Slovenija zoper takšno odločitev vložila zahtevo za ponovno obravnavo pred velikim senatom, ki je drugostopenjski organ evropskega sodišča. Sodišče je zadevo sprejelo in julija lani razpisalo javno obravnavo pred velikim senatom, na kateri je Slovenija poskušala dokazati, da je za izvršitev odločbe ustavnega sodišča sprejela ustrezno zakonodajo, sodišče pa je sodbo o tem izreklo danes.

Sodišče odločilo, da je bila kršena prepoved diskriminacije V njej je potrdilo že izrečeno sodbo o kršitvi pravice do varstva zasebnega in družinskega življenja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Hkrati je razsodilo, da se ne poraja posebno vprašanje o morebitni kršitvi 14. člena konvencije, ki govori o prepovedi diskriminacije. Danes pa je sodišče odločilo, da je bil kršen tudi ta člen konvencije.

Vlada bo morala v enem letu pripraviti sistem odškodnin za izbrisane v Sloveniji Evropsko sodišče je slovenski vladi tudi naložilo, naj v enem letu pripravi sistem odškodnin za izbrisane v Sloveniji. Sodišče v tem času podobnih vlog, ki so pripele na sodišče, ne bo obravnavalo, je še zapisano v razsodbi.

Šestim tožnikom po 20.000 evrov za nepremoženjsko škodo Hkrati je razsodilo, da je Slovenija dolžna za nepremoženjsko škodo izplačati po 20.000 evrov Mustafi Kuriću, Ani Mezga, Tripunu Ristanoviću, Aliju Berishi, Ilfanu Sadiku Ademiju in Zoranu Miniću, vsem tožnikom pa skupno 30.000 evrov za stroške postopka. Odločitev o vprašanju premoženjske škode bo sodišče prihranilo za poznejši datum, je še zapisano v razsodbi.

Sodišče je sicer na prvi stopnji ugotovilo, da dva izmed naštetih pritožnikov, ki že imata urejen pravni status, nimata več statusa žrtve, zato njunih zahtevkov ni sprejelo v obravnavo, je v izjavi za javnost zapisal odvetnik pritožnikov Andrea Saccucci. Veliki senat je to ugotovitev označil za napačno, vendar je ni spreminjal, ker v prvostopenjske odločitve ne sme posegati. Veliki senat je prav tako ugotovil, da statusa žrtve nimata dva pritožnika, ki prošnje za stalno prebivanje še nista vložila, je še zapisal Saccucci.

Stranke glede sodbe evropskega sodišča večinoma še zadržane V parlamentarnih strankah so pri komentiranju sodbe evropskega sodišča za človekove pravice, ki je razsodilo, da slovenske oblasti niso uspele v celoti urediti vprašanja izbrisanih, večinoma še zadržane. V SDS, DL in SLS jo bodo še preučili, v DeSUS pa pravijo, da jo je država dolžna spoštovati. Za opozicijski PS in SD pa je bila sodba pričakovana.

V Pozitivni Sloveniji menijo, da je razsodba Evropsko sodišče za človekove pravice pričakovana. Upajo, da bo vlada premiera Janeza Janše v najkrajšem času sistemsko pristopila k reševanju problema odškodnin v skladu z razsodbo evropskega sodišča.

Veber: Posledice bi bile bistveno manjše, če bi status uredili, ko so nastale težave "Enostransko in nepremišljeno posegati v človekove pravice manjšin je pravno nedopustno tako v Sloveniji kot tudi na evropskem sodišču, na kar smo ves čas opozarjali," pa je poudaril vodja poslanske skupine SD Janko Veber. Prepričan je, da bi bile posledice bistveno manjše, če bi status izbrisanim uredili takoj, ko so nastale težave.

Glede zakona, ki je bil sprejet v času prejšnje vlade in po mnenju evropskega sodišča posledic izbrisa ne rešuje v zadostni meri, pa Veber pravi, da so tedaj vložili ogromno energije v to, da bi vsaj minimalno sanirali posledice izbrisa. Vendar pa so naleteli na izjemno velik pritisk določenih političnih skupin, tako da niso mogli oblikovati zakona, s katerim bi celovito rešili vprašanje izbrisanih. "Evropsko sodišče je samo še enkrat potrdilo naša opozorila," dodaja poslanec SD. Veber v tej luči opozarja, da je tudi zakon za uravnoteženje javnih financ nedopustno posegel v pravice državljanov in da potekajo postopki pred ustavnim sodiščem. Če bodo ti postopki uspeli, se bo tudi tu odprlo vprašanje odškodnin, tako kot za izbrisane.

Erjavec poudarja, da bo treba pazljivo proučiti sodbo Predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec pa pravi, da je sodbo Evropskega sodišča Slovenija kot podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah dolžna spoštovati. Poudarja, da bo treba pazljivo proučiti sodbo in na ustrezen način slediti napotilu evropskega sodišča glede dokončne razrešitve vprašanja izbrisanih.

V NSi so napovedali, da bodo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice podrobno preučili. Sicer pa menijo, da je treba pripraviti ustavni zakon o izbrisanih, ki bi individualno obravnaval posamezne primere. Vztrajajo namreč, da je treba sistematično reševati primer za primerom, sicer lahko pride do zlorab. "Nedopustno je namreč, da bi odškodnino prejeli tudi tisti, ki so leta 1991 zavrnili slovensko državljanstvo," so zapisali v NSi.

V koalicijskih strankah SDS, Državljanski listi in SLS pa bodo sodbo še proučili in je še niso želeli komentirati.