Fajon v Ankari: Slovenija se zavzema za vključujočo tranzicijo v Siriji

"Le vključujoča in enotna Sirija ima svetlo prihodnost," je glede dogajanja v Siriji, kjer pogosto potekajo spopadi med proturškimi in kurdskimi oboroženimi skupinami, še povedala Tanja Fajon.

Pred državo, kjer so uporniki pod vodstvom islamistov decembra strmoglavili režim dolgoletnega predsednika Bašarja al Asada, je po besedah ministrice zgodovinska priložnost, ki ima lahko pozitivne posledice za celotno regijo.

Ob tem sta se s turškim kolegom Hakanom Fidanom strinjala, da bi morebiten dogovor o prekinitvi ognja v Gazi prinesel prepotreben mir na Bližnji vzhod. Zavzela sta se tudi za mir v Ukrajini, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ).

Pri turško-slovenskih odnosih je Fajon izpostavila nadaljevanje izvajanja strateškega partnerstva s Turčijo, sporazum o katerem je s Fidanom podpisala ob njegovem avgustovskem obisku v Ljubljani. "9. zasedanje slovensko-turške medvladne komisije za gospodarsko sodelovanje predstavlja nadaljevanje izvajanja strateškega partnerstva in sodelovanja s Turčijo na različnih gospodarskih področjih," je dejala in pohvalila sporazum o socialni varnosti, ki je pripravljen na podpis.

Kot so še sporočili z MZEZ, Slovenija podpira krepitev sodelovanja in dialoga med EU in Turčijo, obenem pa Ljubljano in Ankaro združuje tudi odločna podpora državam Zahodnega Balkana na njihovi poti v EU.

Poleg srečanja s Fidanom je Fajon danes obiskala mavzolej Ataturka in se poklonila spominu na ustanovitelja moderne Turčije Mustafo Kemala Ataturka. Na bližnjevzhodni tehnični univerzi METU v Ankari pa je odprla razstavo Marie Curies Sredozemlja, ki predstavlja tudi življenje in delo dveh Slovenk.

Šest članic EU pozvalo k začasni omilitvi sankcij proti Siriji

Nemčija, Francija, Nizozemska, Španija, Finska in Danska so v skupnem dokumentu pozvale Evropsko unijo k začasni omilitvi nekaterih sankcij proti Siriji, zlasti na področju transporta, energetike in bančništva, je danes na svoji spletni strani poročala tiskovna agencija Reuters.

Šesterica je v skupnem dokumentu zapisala, da bi morala EU "nemudoma začeti prilagajati naš režim sankcij". Med drugim si želijo, da bi unija odpravila sankcije na področju civilnega letalstva, ponovno ocenila potrebo po sankcijah za blago visoke vrednosti, odpravila prepoved izvoza nafte ter ponovno odprla finančne poti med EU in Sirijo.

Sankcije proti članom administracije strmoglavljenega režima al Asada in njihovim podpornikom bi po mnenju šesterice morale ostati v veljavi. Če pričakovanja EU glede spoštovanja človekovih pravic in pravic manjšin v Siriji ne bodo izpolnjena, bi lahko unija znova uvedla odpravljene sankcije, so dodale države.

Prehodna vlada v Siriji pod vodstvom islamistične skupine Hajat Tahrir al Šam (HTS), vključno z vodjo skupine Ahmedom al Šaro, si od prevzema oblasti prizadeva za odpravo sankcij, pa tudi za tuje naložbe, ki bi pomagale pri gospodarskem okrevanju države in obnovi infrastrukture.

O morebitni odpravi sankcij proti skupini HTS bi bilo treba po navedbah šesterice razpravljati na ravni Združenih narodov, še piše v dokumentu.

Naklonjenost omilitvi sankcij je doslej izrazilo že več evropskih držav. Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot je v sredo izjavil, da bi lahko nekatere sankcije proti Siriji hitro odpravili. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani pa je v četrtek dejal, da se Rim zavzema za revizijo sankcij.

V ospredju prizadevanj za omilitev sankcij je tudi Nemčija. Po besedah diplomatov naj bi si Berlin med drugim prizadeval za omilitev omejitev za prenos zasebnega kapitala in morda tudi odpravo sankcij v energetskem in letalskem sektorju.

Tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je v petek med obiskom Damaska dejala, da bi EU lahko postopoma omilila sankcije proti Siriji, če bodo nove oblasti v državi sprejele ustrezne ukrepe za oblikovanje vključujoče vlade, ki bo ščitila manjšine. O omilitvi sankcij naj bi zunanji ministri članic EU razpravljali na srečanju 27. januarja v Bruslju.