Fakulteta za vse, ki se ne želijo omejiti na eno področje

Z izrazito interdisciplinarnimi študijskimi programi in dostopnimi profesorji izobražuje kadre, ki jih potrebuje družba. Neposredno se dotika naših vsakodnevnih aktivnosti, kot so prehrana, proizvodnja in predelava živil, zdravil, lesa, gozda, načrtovanje krajine in drugo.

Odmevni znanstveni dosežki

Poleg zanimivega študija na fakulteti potekajo tudi raziskave z mednarodno odmevnimi znanstvenimi dosežki.

Študente na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani že med študijem spodbujajo k prenosu znanja v prakso ne samo s terenskimi in laboratorijskimi vajami, skupinskim delom, seminarji in drugimi aktivnostmi, ampak jih profesorji kot mentorji spodbujajo, da praktične izkušnje pridobijo s sodelovanjem na različnih nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih ter da svoje inovacije razvijajo v okviru Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja.

Del študijskega procesa je tudi vzgoja za odgovorno delovanje v družbi in sodelovanje z gospodarstvom, da lahko študentje že pred zaključkom študija preverijo, ali je začrtana karierna pot zanje ustrezna ali ne.

O študiju na fakulteti smo povprašali diplomante fakultete, različnih študijskih programov in kariernih poti.

Na Biotehniški fakulteti izvajajo študijske programe na devetih temeljnih področjih:

Univerzitetni študijski programi:

- biologija,

- biotehnologija,

- gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri,

- kmetijstvo – agronomija,

- kmetijstvo – zootehnika,

- krajinska arhitektura,

- lesarstvo,

- mikrobiologija,

- živilstvo in prehrana.

 

Visokošolski strokovni študijski programi:

- gozdarstvo,

- kmetijstvo – agronomija in hortikultura,

- kmetijstvo – živinoreja,

- lesarsko inženirstvo.

 

Vpis v študijske programe Biotehniške fakultete

Ni lepšega poklica kot delo v naravi

Uroš in Valentina Kavčič: "Na študij na Oddelku za agronomijo na Biotehniški fakulteti UL naju veže kar nekaj spominov. Najprej pomisliva na nepozabne predavatelje (dr. Štampar, dr. Hudina, dr. Veberič ...). Nujno morava omeniti nabiranje rožic za herbarij na Vremščici. Skratka, obdobje na fakulteti je bilo nepozabno."

Uroša in Valentino Kavčič smo spoznali v oddaji Štartaj Slovenija!, ko sta s svojimi marmeladami uspešno zakorakala na police večje trgovske verige.

Za študijski program Agronomija na Biotehniški fakulteti sta se odločila, ker "enostavno, ni lepšega poklica kot delo v naravi, biti svoboden. Agronomija odpira poslanstva na številnih področjih, le najti je treba svoj košček zemlje, kjer si gospodar. Sva kmeta in podjetnika, predvsem v svojem poslu uživava. Kar počneva in ustvarjava, je del najinega življenja. Najino poslanstvo je združiti sodobno s tradicijo oziroma izdelke pripraviti na inovativen način ter potrošniku ponuditi tisto, kar si želi. Marmelado sva širši javnosti predstavila v Sparovi akciji Štartaj Slovenija."

Predstavitveni film študija Agronomije:

Možnost uporabe genske terapije za zdravljenje izgube sluha

Tina Pangršič Vilfan: "Ko pomislim, na Biotehniško fakulteto, pomislim na zeleno. Na travnike okoli fakultete, oddelka za biologijo, pogled na potok pred biološko kantino. Terenske vaje na Komni v družbi alpskih rožic, kratek preizkus v 'jamarstvu'. 'Terenske vaje' v lastni režiji na Jadranskih otokih. Nemalo zadovoljstvo, ko mi je kot 'fiziologu' in ne 'sistematiku' končno skromno uspelo prepoznati nekaj vrst ptic po njihovem petju. Vedno zanimiv pogled skozi mikroskop. Prvi fiziološki poskusi in vedno inovativne rešitve v fiziološkem laboratoriju."

Dr. Tina Pangršič Vilfan je vodja skupine na Medicinski fakulteti v Göttingenu, Nemčija (Institut für Auditorische Neurowissenschaften), kjer raziskuje sluh in ravnotežje, predvsem delovanje senzorične sinapse v dlačnih celicah in patološke sinaptične mehanizme izgube sluha in ravnotežja v primeru genskih napak in izpostavljenosti čezmernemu hrupu. Proučuje tudi možnost uporabe genske terapije in morebitnih novih zdravil za obnovo in zdravljenje izgube sluha.

Na Biotehniški fakulteti je v okviru študijskega programa biologija spoznala, kako glasbo in zvok na splošno sploh slišimo: "Študij biologije me je pritegnil zaradi možnosti poglobitve v delovanje našega telesa, celic, organov, organskih sistemov. Sekundarno je prišlo zanimanje za to, kako slišijo, vidijo, dihajo živali in kako delujejo rastline. Zanimanje za sistematiko na biologiji je nalezljivo, tako sem tudi sama kmalu (sicer skromno, a vendar) hodila po travnikih in natančno določala vrste trav po majhnih detajlih, ki so se skrivali pod lupo, ali se veselila vsake alpske rožice ali ptice, ki sem jo prepoznala brez knjige. Na študij biologije me vežejo lepi spomini, predvsem na krasne kolege, ki so mi bili vedno pripravljeni pomagati, ko je bilo treba 'štrikati' (tj. usklajevati) urnike dveh fakultet in posoditi zapiske, in ki so bili enostavno prvovrstna družba med študijem in tudi po njem."

Za zmanjšanje populacije komarjev, ki prenašajo malarijo

Nace Krajnc: "Na študij biotehnologije na Biotehniški fakulteti na Biotehniški fakulteti me poleg vseh resnih študijskih zadev vežejo same pozitivne asociacije. Krasno se mi zdi, da je Biotehniška fakulteta kot naravoslovna fakulteta postavljena v tako zeleno okolje in da ima človek priložnost med predavanji opazovati ovce na paši pred faksom. Med študijem sem spoznal tudi super prijatelje in bil na splošno obkrožen s prijetnimi ljudmi. Zelo velik vtis so name pustili tudi nekateri zdaj že upokojeni profesorji, s čimer se bo verjetno strinjal vsak biotehnolog, ki se je kalil na BF." Nace Krajnc, doktorski študent na Imperial Collegeu v Londonu, je obiskoval študijski program Biotehnologije in končal magistrski študij Molekularne in funkcionalne biologije.

Na Imperial Collegeu se ukvarja z razvojem biotehnoloških pristopov za zmanjšanje populacije komarjev, ki prenašajo malarijo.

Že od nekdaj ga je bolj kot biologija pritegnila biotehnologija: "Za študijski program Biotehnologije sem se odločil, ker me je zanimala biologija, vendar sem poleg tega želel pridobiti tudi bolj poglobljeno uporabno znanje, ki pa je obsegalo veliko področij – od rastlin do mikroorganizmov. Predvsem se mi zdi, da mi je ta študij dal zelo dober pregled nad področjem in dobro temeljno znanje za nadaljnjo raziskovalno pot. Kot pozitivno stran študija bi omenil tudi veliko število ur praktičnih vaj."

Predstavitveni film študija Biotehnologije in Mikrobiologije:

Tudi v gozdu do daljinsko pridobljenih podatkov

Aleša Benčino Biotehniška fakulteta spominja na proučevanje narave. Aleš Benčina je študent 2. letnika magistrskega študija: Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov gozdarstva, ki pri izdelavi magistrske naloge sodeluje z družbo Slovenski državni gozdovi, SiDG, d. o. o.

Za študijski program Gozdarstva na Biotehniški fakulteti se je odločil, ker pravi, da ga je kljub temu, da je odraščal v mestnem okolju, vedno pritegnila narava, predvsem gozd: "Študij na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ponuja širok spekter znanja, povezuje inženirske, naravovarstvene in družboslovne vsebine. Med študijem so me najbolj pritegnili prostorski informacijski sistemi in uporaba podatkov, pridobljenih z daljinskim zaznavanjem."

Predstavitveni film študija na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire:

Simuliranje scenarijev okoljskih sprememb v prihodnosti

Žiga Malek: Ko pomisli na Biotehniško fakulteto, se (poleg sošolcev in sošolk) spomni predvsem dolgotrajne izdelave herbarija v prvem letniku (in pozneje učenja vseh rastlin na pamet), številnih neprespanih noči in risanja v nekdanji kurilnici, terenskih vaj na Pokljuki z vratovino in palačinkami in risanja na Primorskem ob kozarcu (ali dveh) terana. "Ob misli na Biotehniško fakulteto se spominjam oglašanja ovc na travniku za fakulteto, neprestanih obiskov kopirnice in pa seveda izredno mirne lokacije fakultete v bližini Rožnika."

Žiga Malek je raziskovalec na Institutu za okoljske študije (IVM) na Vrije Universiteit v Amsterdamu, kjer proučuje človeško rabo zemeljskega površja in posledice človeškega delovanja. Med drugim se ukvarja s simuliranjem scenarijev okoljskih sprememb v prihodnosti zaradi širjenja naselij in povečevanja globalnih potreb za hrano ter gozdnimi viri, vrednotenjem možnosti prilagajanja globalnim spremembam (npr. izboljšanje učinkovitosti namakalnih sistemov) in z ugotavljanjem morebitnih konfliktov med širjenjem kmetijskih površin, intenzifikacijo le-teh in zaščito biotske raznovrstnosti.

O izbiri študijskega programa Krajinska arhitektura na Biotehniški fakulteti je povedal: "V času izbire študija sem želel pripomoči k bolj sonaravnemu upravljanju okolja v prihodnosti. Študij na Oddelku za krajinsko arhitekturo mi je ponudil ravno to. Interdisciplinarna narava študija mi je omogočila dobiti znanja s področij, ki bi jih sicer moral iskati na številnih študijih: botanika, vede o tleh, gozdarstvo, vodarstvo, arhitektura, gradbeništvo, geografija in varstvo naravne in kulturne dediščine. Poleg znanj o tem, kako ljudje spreminjamo okolje, v katerem živimo, sem prejel tudi koristna znanja o razlogih za te spremembe in njihovih morebitnih posledicah. Med študijem sem se naučil uporabe številnih orodij, ki jih nekdo, ki ga zanima okolje na splošno, nedvoumno potrebuje. Ta so raznolika in segajo od terenskega dela, analiziranja satelitskih posnetkov do arhitekturnega načrtovanja in prostoročnega risanja. Študij tako ponuja že kar renesančen nabor znanj. Po koncu študija sem bil pripravljen na delo na različnih področjih."

Predstavitveni film študija Krajinska arhitektura:

Z lesom povezan že od otroštva

Aleš Ugovšek: "Na svoji vpisni dokumentaciji sem imel za večino zelo netipičen vrstni red želja: 1. lesarstvo, 2. arhitektura, 3. angleščina. Svoje odločitve nisem nikdar obžaloval. Na Biotehniško fakulteto me vežejo številni in lepi spomini: lesarstvo, Prešernove nagrade in rdeča." Dr. Aleš Ugovšek je lesar po "fohu" in srcu in je zaposlen kot vodja področja tehnološki razvoj in inovativnost na Gospodarski zbornici Slovenije, pred tem je bil zaposlen kot vodja projektov in vodja strateškega razvoja v podjetju M SORA, svojo poklicno pot pa je začel kot mladi raziskovalec na Oddelku za lesarstvo, kjer je tudi doktoriral.

Za študijski program Lesarstva na Biotehniški fakulteti se je odločil, ker je "z lesom v stiku od rosnih let, od konca osnovne šole pa sem očetu pomagal pri mizarskih delih. Od 2. letnika gimnazije sem jasno vedel, kaj bom študiral."

Predstavitveni film študija Lesarstvo:

Mikrobiologija odlična izbira za vse, ki se ne želijo omejiti na eno področje

Taja Železnik Ramuta: Ko pomisli na študij na Biotehniški fakulteti, se spominja obsežnih laboratorijskih vaj, ki so zaradi sproščenega vzdušja in odlične družbe vedno hitro minile.

Taja Železnik Ramuta je mlada raziskovalka na Inštitutu za biologijo celice na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki trenutno kot Fulbrightova štipendistka gostuje na Medicinski fakulteti Univerze Harvard. V prostem času prevaja znanstveno latovščino v poljudnoznanstvene prispevke za portal Kvarkadabra.net.

Za študijski program Mikrobiologije na Biotehniški fakulteti se je odločila, ker so "mikroorganizmi kljub temu, da so (večinoma) prostemu očesu nevidni, zelo pomembni za človeka, zato je študij Mikrobiologije odlična izbira za radovedne posameznike, ki se pri izbiri študija ne želijo omejiti le na eno ozko področje. Mikroorganizmi so namreč povzročitelji številnih bolezni in hkrati ravno z njihovimi produkti (antibiotiki) zdravimo bolezni, po drugi strani številne od njih izkoriščamo v industriji, na primer pri izdelavi mlečnih izdelkov, zdravil, celo biogoriv ter biognojil."

Evropska prvakinja v vodenju živali na razstave

Petra Rozman: Ko pomisli na Biotehniško fakulteto, se najprej spomni na naravo, na študije, ki proučujejo naravo, v kateri tudi sama najbolj uživa in se najlažje sprosti.

Petra Rozman se je zaposlila v kmetijskem podjetju KŽK kmetijstvo, d. o. o., kjer kot skupinovodja v živinoreji vodi čredo 180 krav molznic črno-bele pasme in jo s svojim znanjem uspešno izboljšuje. Med prvimi v Sloveniji se je začela ukvarjati s pripravo živali na razstavo, s čimer je postala priznana tako v Sloveniji kot v tujini, saj je postala celo evropska prvakinja v vodenju živali v kategoriji starejših mladih rejcev.

Predstavitveni film študija na Oddelku za zootehniko:

Ogromno znanja s področja govedoreje

Predstavitveni film Pridite študirat zootehniko, ZAKAJ 2014:

Razgibano delo, ki ga prinaša delovno mesto tehnologa v mlečni industriji

Mina Strmole: "Na študij na Oddelku za živilstvo na Biotehniški fakulteti imam izjemno dobre spomine. Vesela sem za vse znanje, ki mi ga je dal ta študij. Ko pomislim na fakulteto, se najprej spomnim na vse zanimive vaje, ki smo jih imeli med študijem. Seveda pa ostanejo tudi kar številne urice učenja z mojimi kolegi in prijatelji s faksa nekje zapisane. Ne smem pozabiti na vse profesorje, ki so bili vedno dostopni za vprašanja in so nam olajšali marsikatero pot."

Mina Strmole je bila po končanem univerzitetnem študiju izbrana kot štipendistka Ljubljanskih mlekarn. Odločila se je za magistrski študij v Franciji, v mestu Angers.

Za študijski program zootehnike na Biotehniški fakulteti se je odločila, ker je "študij na Oddelku za zootehniko zelo interdisciplinaren. Zelo veliko smo sodelovali z drugimi oddelki in študentskimi društvi na BF, ki so zagotovo ena izmed najbolj aktivnih študentskih društev, ter tako še bolj širili mrežo našega znanja in poznanstev. Med študijem sem kot tajnica aktivno sodelovala v Društvu študentov zootehnike, poleg tega pa sem se udeleževala še številnih usposabljanj, izobraževanj in strokovnih ekskurzij, ki sem jih tudi sama organizirala s pomočjo poznanstev naših profesorjev. Študij je obema z možem – spoznala sva se med študijem – prinesel ogromno znanja s področja govedoreje in poznanstva z različnimi strokovnjaki s tega področja."

Za študijski program Živilstvo in prehrana na Biotehniški fakulteti se je odločila, ker se je "že v srednji šoli, Biotehniški gimnaziji, rada posvetila predmetom s področja živilstva in prehrane. Poleg tega sem bila vedno navdušena nad razgibanim delom, ki ga prinaša delovno mesto tehnologa v mlečni ali kateri koli drugi živilski industriji. Poleg živilstva pa me je zanimala tudi prehrana, ki je pomemben dejavnik našega vsakdana in precej vpliva na naše zdravje, počutje.  Pozneje pa sem se odločila bolj za delo v živilstvu, ker sem energična in mi to delo ustreza bolj od dela v prehrani."

Vpis v študijske programe Biotehniške fakultete

Novice Fakulteta, ki svoje študente izstreli v sam evropski vrh