Torek,
22. 12. 2020,
11.05

Osveženo pred

3 leta, 11 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,94

11

Natisni članek

Natisni članek

Davorin Kračun pokojnine vlada protikoronski zakon fiskalni svet

Torek, 22. 12. 2020, 11.05

3 leta, 11 mesecev

Fiskalni svet svari pred nevarnostjo protikoronskih zakonov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,94

11

Davorin Kračun | Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, ponovno poziva vlado, da verodostojno utemelji in pojasni vse predloge zakonodajnih rešitev ter njihove pričakovane učinke in jih podkrepi s transparentnimi izračuni njihovih javnofinančnih posledic. | Foto STA

Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, ponovno poziva vlado, da verodostojno utemelji in pojasni vse predloge zakonodajnih rešitev ter njihove pričakovane učinke in jih podkrepi s transparentnimi izračuni njihovih javnofinančnih posledic.

Foto: STA

Fiskalni svet je izdal priporočilo, da se v protikoronski zakonodaji ne sprejema ukrepov, ki slabšajo strukturni položaj javnih financ. Predvsem ga moti možnost prenehanja pogodbe o zaposlitvi oseb, ki so izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Vlado poziva, da pojasni vse predloge zakonodajnih rešitev in njihove pričakovane učinke ter jih podkrepi s transparentnimi izračuni njihovih javnofinančnih posledic.

Fiskalni svet pod vodstvom Davorina Kračuna opozarja, da je dolgoročna vzdržnost javnih financ v Sloveniji izpostavljena tveganjem zaradi spreminjajoče se demografske slike. V letu 2019 sprejete spremembe pokojninske zakonodaje so to stanje poslabšale, doslej pa niso bili sprejeti ustrezni kompenzacijski ukrepi.

"Predlog protikoronskega paketa PKP7 med drugim vsebuje določilo o možnosti poenostavljenega prenehanja pogodbe o zaposlitvi oseb, ki so izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Takšni ukrepi so lahko v nasprotju z zahtevami zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ in tudi z dosedanjimi težnjami k podaljševanju zaposlenosti starejšega prebivalstva, saj se zaradi podaljševanja življenjske dobe ob nespremenjeni upokojitveni starosti slabša razmerje med prispevki in izdatki iz pokojninske blagajne. Ohranjanje pretežno javnega pokojninskega sistema ob zadostni zaščiti upokojencev zahteva nenehno prilagajanje, pri čemer je podaljševanje delovne aktivnosti med najmanj bolečimi rešitvami tako za upokojence kot zaposlene, plačnike prispevkov. PKP7 poleg tega vključuje nekaj ukrepov za odpravljanje zatečenih težav določenih skupin, ki jih je bolj smiselno kot z enkratnimi izdatki odpravljati s trajnejšimi rešitvami," so poudarili v priporočilu.

Ukrepi morajo biti začasni

Spomnijo, da že od izbruha epidemije poudarjajo, da morajo biti ukrepi za soočanje z zdravstveno in gospodarsko krizo med drugim usmerjeni in začasni. Pri tem bi se bilo po njihovem prepričanju potrebno izogibati ukrepom, ki slabšajo strukturni položaj javnih financ, kakršen je zagotovo predlog iz 28. in 29. člena predloga PKP7. Zato Fiskalni svet poziva vse deležnike, da znova temeljito premislijo o predlogu tega ukrepa.

"Predlagamo, da se navedeni ukrep nadomesti z ukrepi, ki bodo težave na trgu dela reševali na sistemski način ob upoštevanju strukturnih sprememb v gospodarstvu ter hkrati ne bodo slabšali dolgoročne vzdržnosti javnih financ," so zapisali.

Podeljevanje enkratnih pomoči neprizadetim je neustrezno

Ob tem pozivu Fiskalni svet poudarja, da morajo biti ukrepi v zakonodajnih rešitvah preudarni in usmerjeni v odpravljanje zdravstvenih, gospodarskih in socialnih posledic epidemije za skupine, ki jih je epidemija dejansko prizadela. "Podeljevanje enkratnih pomoči skupinam prebivalstva, ki v epidemiji niso bile neposredno prizadete, je v trenutnih razmerah visoke negotovosti. Ohranjanje zaprtja velikega dela dejavnosti je neustrezno tako z javnofinančnega vidika kot z vidika spodbujanja gospodarstva. Tovrstna pomoč ne more rešiti zatečenih težav določenih skupin prebivalstva, zato bi bile tudi tu ustreznejše spremembe, ki bi takšne težave reševale na trajnejši način," so prepričani.

Opozarjajo, da je bilo iz državnega proračuna do konca novembra 2020 za protikoronske ukrepe namenjenih okoli 2,1 milijarde evrov od predvidenih 2,6 milijard. Ob tako visokem obsegu pomoči je potrebno s preostalimi načrtovanimi sredstvi ravnati preudarno in učinkovito.

Fiskalni svet tudi zato ponovno poziva vlado, da verodostojno utemelji in pojasni vse predloge zakonodajnih rešitev in njihove pričakovane učinke ter jih podkrepi s transparentnimi izračuni njihovih javnofinančnih posledic.