Četrtek, 5. 5. 2016, 19.47
7 let, 2 meseca
Francoski delavci pravic ne dajo, slovenski smo se jim odpovedali pred leti
Predlog reforme delovne zakonodaje, s katero želi vlada predsednika Francoisa Hollanda odpreti trg dela in zmanjševati delavske pravice, je na ulice francoskih mest pognala na stotisoče ljudi. Slovenija je podobno reformo sprejela pred tremi leti.
Francozi že več tednov množično protestirajo proti predlagani reformi trga dela, ki ji niso naklonjeni ne delodajalci ne del socialistične stranke, še manj pa študenti in sindikati. Zadnji se namreč bojijo, da se bodo z reformo zmanjšale pravice delavcev, zaposlenih za nedoločenih čas, študenti pa opozarjajo, da reforma ne bo prinesla obljubljenih zaposlitev za mlade.
Reforma za politično preživetje predsednika Hollanda
Reformi nasprotuje večina Francozov, po eni izmed zadnjih raziskav je kar 78 odstotkov vprašanih dejalo, da reforma prinaša tveganje za "socialno eksplozijo". A reforma je za politično usodo francoskega predsednika Francoisa Hollanda vitalnega pomena. Država se namreč spopada z visoko stopnjo brezposelnosti, ki je trenutno nad evropskim povprečjem in znaša 10,2 odstotka, Hollande pa je dejal, da če mu ne bo uspelo brezposelnosti znižati pod deset odstotkov, se prihodnje leto ne bo potegoval za nov predsedniški mandat.
Francoski parlament je razpravo o reformi začel pred dnevi, kaj lahko pa se zgodi, da ne bo dobila potrebne podpore. V tem primeru lahko Holland reformo uzakoni s predsedniškim dekretom, to pa bi po mnenju analitikov pomenilo še dodaten padec priljubljenosti predsednika, ki je že zdaj pri skromnih 18 odstotkih.
Če brezposelnost v državi ne bo nižja kot deset odstotkov, je francoski predsednik Francois Hollande napovedal, da se prihodnje leto ne bo potegoval za nov predsedniški mandat.
Kaj prinaša francoska reforma delavske zakonodaje?
Reformo so predstavili novembra lani in nosi ime Reforma El Khomrijeve po ministrici za delo Myriam El Khomri. Ta poudarja, da je cilj reforme povečati prožnost na trgu dela, ki je eden najbolj rigidnih v EU. "Pri pripravi reforme smo se osredotočili na smernice OECD in priporočila Evropske komisije," je večkrat poudarila ministrica, ki je prepričana, da bo reforma zagotovila nova delovna mesta.
Kateri so torej ukrepi, ki so na ulice francoskih mest pognali več milijonov ljudi?
- Podaljšanje delovnega tedna na 48 ur oziroma 60 ur s posebnim privoljenjem. Francija je danes edina evropska država z uzakonjenim 35-urnim tedenskim delovnikom.
- Delodajalec ne bo več zakonsko obvezan, da delavcu omogoči 11-urni odmor med delovnima dnevoma.
- V primerih dogovora s sindikati lahko podjetja dodatek za nadurno delo znižajo pod zakonsko določenih 25 odstotkov za prvih osem ur in 50 odstotkov za nadaljnje ure. V tem primeru dodatek ne sme biti nižji od deset odstotkov.
- Podjetja bodo lahko v določenih primerih tudi sama določala dodatke za nadurno delo.
- Zaposlenega bodo podjetja lahko odpustila iz ekonomskih razlogov (če bo podjetje v zadnjih letih beležilo padec naročil). Do zdaj to ni bilo dovoljeno.
- Najvišja mogoča odpravnina v primeru nezakonite odpovedi delovnega razmerja se omeji na največ 15 mesečnih plač. Po zdajšnji zakonodaji višino odpravnine v takih primerih določi sodišče in je lahko veliko večja od 15 plač.
- Dodatna obdavčitev pogodb za določen čas.
V primerjavi s preostalimi evropskimi državami ima francoski delavec več pravic kot večina njihovih kolegov v evropskih državah. Minimalna plača v Franciji znaša 1.466,62 evra, kar je nekaj evrov manj kot v Nemčiji in skoraj enkrat več kot v Sloveniji (790 evrov).
Tudi odpuščati je veliko lažje v večini evropskih držav, v Veliki Britaniji lahko delavca v prvih dveh letih podjetje odpusti, ne da navede razloge za odpoved pogodbe.
Slovenija trg dela reformirala leta 2013
Slovenija je leta 2013, v času druge Janševe vlade, zadnjič reformirala zakonodajo na trgu dela. Takratna vlada je reformo utemeljevala z besedami, da imamo v Sloveniji preveč varovano delovno silo in pretogo zakonodajo, ki ne sledi več modernim trendom ter tako ne prinaša delovnih mest in zavira gospodarski razvoj. Reforma je tako kot v Franciji tudi v Sloveniji na ulice pognala delavce in sindikate, sprejet je bil nekakšen kompromisni predlog in reforma je bila sprejeta.
Z reformo trga dela se je v Sloveniji po eni strani omejilo sklepanje pogodb za določen čas in agencijsko delo, po drugi strani pa so se poenostavili postopki odpuščanja.
Cilj reforme je bil povečati prožnost na trgu dela in zmanjšati segmentacijo, s čimer bi se izboljšala konkurenčnost gospodarstva in položaj mladih. Reforma, ki je vključevala zakon o delovnih razmerjih in novelo zakona o urejanju trga dela, je omejila sklepanje pogodb za določen čas in agencijsko delo ter prinesla ukrepe za zaščito zaposlenih in ekonomsko odvisnih delavcev.
Zmanjšanje pravic delavcev
Poenostavili so se postopki zaposlovanja in odpuščanja, med drugim so se z reformo zmanjšale pravice delavcev, saj so bile uvedene nižje odpravnine in krajši odpovedni roki. Obenem se je znižala višina denarnega nadomestila za brezposelnost za prve tri mesece z 80 na 70 odstotkov osnove in zgornja časovna omejitev prejemanja nadomestila s 25 na 18 mesecev.
Ključni cilj reforme, to je večja prožnost na trgu dela in zmanjšanje segmentacije, sta bila dosežena. Po indeksu varovanja zaposlitve Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) smo v povprečju držav članic EU, samo pet držav pa ima bolj fleksibilno ureditev individualnega odpuščanja. Po teh merilih je Slovenija ena najbolj konkurenčnih evropskih držav.
Ali Slovenija potrebuje novo reformo?
"Treba bi bilo storiti več za motivacijo človeškega kapitala, saj reforme ubijajo zavzetost zaposlenih," je prepričan Mate Gostiša.
"Slovenija nove reforme trga dela ne potrebuje, bilo jih je zadosti," je prepričan Mate Gostiša, pravnik in doktor sociologije ter direktor Študijskega centra za industrijsko demokracijo. Po njegovih besedah bi bilo treba storiti več za motivacijo človeškega kapitala, saj reforme ubijajo zavzetost zaposlenih, s čimer se dela ogromna gospodarska škoda. "Zavzetost zaposlenih je danes eden ključnih pogojev za večjo konkurenčnost in poslovno uspešnost."
Opozarja, da z aktualno ekonomsko politiko samo ustvarjamo do kapitala prijazno poslovno okolje, na drugi strani pa ubijamo razpoložljiv človeški kapital. Zavzetost delavcev lahko po njegovem prepričanju povečamo z razvojem oblik sodobne organizacijske participacije zaposlenih. Te so:
- obvezna udeležba zaposlenih pri dobičku,
- notranje lastništvo zaposlenih (delavsko delničarstvo in delavsko zadružništvo) in
- sodelovanje zaposlenih pri upravljanju.
S temi ukrepi povečamo zavzetost delavcev, to je tako delovno motivacijo kot pripadnost podjetju, poudarja.
3