Četrtek, 8. 6. 2017, 4.13
7 let, 2 meseca
Bo Franjo Bobinac tudi po zaprtju Kemisa ostal kralj odpadkov?
Gorenje je po požaru v Kemisu posel z odpadki preneslo na dve drugi podjetji v njegovi lasti, nakazujejo podatki okoljskega inšpektorata, medtem ko v velenjskem podjetju to zanikajo. Podjetji Gorenje Surovina RECE in Zeos sta po požaru sredi maja zaprosili za izvoz 26 tisoč ton odpadkov.
Po požaru v sinjegoriškem obratu podjetja za ravnanje z odpadki Kemis, ki se je zgodil 15. maja, in inšpekcijski odločbi, ki je sledila in Kemisu prepovedala dejavnost, se na trgu podjetij za ravnanje z odpadki dogajajo veliki premiki.
Kot smo poročali v članku Po zaprtju Kemisa se nevarni odpadki kopičijo, bo država ukrepala?, se trenutno odpadki predvsem zaradi počasnih birokratskih postopkov v zvezi z odvozom v tujino kopičijo v podjetjih. Podjetja, ki ravnajo z odpadki, morajo namreč za izvoz teh pridobiti soglasje Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (Irsop), ki deluje v okviru ministrstva za okolje in prostor. Težava je tudi zasedenost zmogljivosti sežigalnic.
Ker v Sloveniji večino – predvsem nevarnih – odpadkov izvozijo v avstrijske in nemške sežigalnice, pa so lahko podatki o količinah odpadkov, navedenih v vlogah za soglasje Irsop, dober pokazatelj, kdo prevzema posle Kemisa.
Sestrske družbe prevzemajo Kemisov posel?
Šef Gorenja Franjo Bobinac (levo) vse od požara v Kemisu molči. Premier Miro Cerar je v zadnjih tednih večkrat ocenil, da je bilo obveščanje po požaru slabo, medtem ko se morebitne odgovornosti delno državnega Gorenja za nastalo situacijo v izjavah ne dotika. Čeprav so mediji poročali, da naj bi večino posla pobral Saubermacher, je v igri še vedno tudi lastnik Kemisa, velenjsko Gorenje. Podatki, ki smo jih pridobili, namreč kažejo, da je Gorenje po požaru vsaj del dejavnosti preneslo na drugi podjetji v njegovi (večinski) lasti.
Podjetje Gorenje Surovina RECE, ki je bilo ustanovljeno konec letošnjega aprila in je prek podjetja Gorenje Surovina v stoodstotni lasti Gorenja, pred 15. majem uradno ni izvozilo niti kilograma odpadkov, po požaru pa je zaprosilo za izvoz 25 tisoč ton odpadkov, kažejo podatki inšpektorata.
V podjetju Zeos, kjer ima Gorenje večinski 56-odstotni delež (poleg njih so med lastniki s po dobrimi šestimi odstotki vsak še Mercator, BSH Hišni aparati iz Nazarij, Merkur – v stečaju, zagrebški Electrolux in nekatera druga podjetja), pa so od začetka leta do 15. maja pridobili soglasje za tisoč ton, po 15. maju pa so prosili za soglasje še za dodatnih tisoč ton.
Skupaj sta podjetji torej po 15. maju zaprosili za izvoz 26 tisoč ton odpadkov. Za občutek, po navedbah vodstva Kemisa je bilo pred požarom v skladišču za 1.402 toni odpadkov, od tega dobrih 948 ton nevarnih odpadkov (zgorelo je okrog 456 ton nevarnih odpadkov). Poudarimo pa, da vloga še ne pomeni, da je podjetje odpadke tudi izvozilo. Kot napisano uvodoma, je namreč pridobivanje soglasja dolgotrajno, odgovore na vprašanje, koliko vlog so na inšpektoratu do zdaj potrdili, pa še čakamo.
Gorenje zanika navedbe inšpektorata
V Gorenju, ki ga vodi Franjo Bobinac, v nasprotju s podatki inšpektorata trdijo, da omenjeni podjetji nista zaprosili za izvoz odpadkov.
"Nobeno podjetje iz skupine Gorenje oziroma podjetje, v katerem je Gorenje kapitalsko udeleženo, ni prevzelo dejavnosti oziroma naročnikov Kemisa, prav tako niti ni po 15. maju podalo vloge na Irsop," so nam sporočili včeraj pozno popoldne.
Prosili smo jih za pojasnila razhajanj v primerjavi s podatki inšpektorata. Najprej so nam obljubili pojasnila, po objavi članka pa so ugotovili, da "v skladu z načeli korporativnega upravljanja Gorenje ne more in ne sme posegati v operativno vodenje hčerinskih družb, kamor sodi tudi komuniciranje" ter nas preusmerili na podjetji. Njihove odgovore čakamo.
Brez podatkov o količinah
Na vprašanje, ki smo ga zastavili tudi inšpektoratu, torej, koliko odpadkov sta omenjeni podjetji izvozili do 15. maja in po tem datumu, pa so nam v Gorenju včeraj odgovoril takole: "Podatkov o količinah odpadkov nimamo. Pravi naslov je Irsop."
Po našem mnenju je to precej osnoven statistični podatek, ki bi ga urejeno podjetje moralo hraniti. Pri tem omenimo, da je bil tudi Kemis delež kritik zaradi slabe informacijske podpore. Večina njihove dokumentacije o skladiščenih snoveh je namreč zgorela v majskem požaru, v oblaku pa je niso hranili, tako da so na koncu v podjetju podatke zbirali pri naročnikih in državnih institucijah.
Naša vprašanja Gorenju
Na velenjsko družbo smo pretekli petek naslovili naslednja vprašanja.
1. Ali so druga podjetja, v katerih je Gorenje kapitalsko udeleženo, prevzela dejavnost oziroma naročnike Kemisa? Če da, katere naročnike (prosim vsaj za podatek o dejavnosti) in kakšna je pogodbena količina odpadkov?
2. Ali ima katero od podjetij v skupini Gorenje poleg Kemisa dovoljenja za ravnanje z nevarnimi odpadki? Če da, katero in za katere odpadke ter ali je to podjetje prevzelo naročila Kemisa?
3. Vprašanja v zvezi z vlogami za izvoz odpadkov, ki so jih podjetja oddala Irsopu:
- Za izvoz koliko odpadkov je letos od 1. 1. do 15. 5. zaprosilo podjetje Gorenje Surovina RECE? Za odvoz koliko odpadkov je isto podjetje prosilo od 15. 5. do danes?
- Za izvoz koliko odpadkov je letos od 1. 1. do 15. 5. zaprosilo podjetje Zeos? Za odvoz koliko odpadkov je isto podjetje prosilo od 15. 5. do danes?
- Ali je katero od podjetij iz skupine Gorenje po 15. 5. podalo vlogo prvič? Če da, katero in za koliko odpadkov?
Brez dovoljenj ne gre
Pri tem dodajmo, da po podatkih, objavljenih na spletni strani Agencije za okolje, niti podjetje Zeos niti Gorenje Surovina RECE nimata dovoljenja za sežig, predelavo, odstranjevanje, zbiranje, posredovanje ali prevažanje odpadkov. Gorenje Surovina – torej lastnik Gorenje Surovine RECE – pa ima dovoljenje za zbiranje in predelavo nekaterih tipov (tudi nevarnih) odpadkov.
Na inšpektoratu na vprašanje, ali lahko Gorenje prenaša dejavnost ravnanja z odpadki na druga podjetja, pravijo, da je to odvisno od dovoljenj za ravnanje z odpadki, ki jih ciljno podjetje ima. V Gorenju nam na vprašanje, katera dovoljenja imata Gorenje Surovina RECE in Zeos, niso odgovorili.
Je Saubermacher res pobral smetano?
Inšpektoratu so od 15. maja poleg Gorenjeve trojice vloge za soglasje za pošiljke odpadkov prek meja poslala še podjetja Saubermacher, Ekosistemi in Kostak AG.
Čeprav so nekateri mediji v zadnjih dneh poročali, da pobudo po zaprtju Kemisa prevzema avstrijski Saubermacher, tega iz podatkov ni mogoče ne potrditi ne zavreči. Kot pravijo na inšpektoratu, ima podjetje veljavna soglasja za skupno količino skoraj 123 tisoč ton odpadkov, izdana lani in letos, od 15. maja je zaprosilo za štiri tisoč ton. Koliko odpadkov je Saubermacher v tem letu v resnici izvozil, nam na inšpektoratu niso povedali. Največjo količino poleg Gorenja Surovine RECE želi sicer, kot izhaja iz vlog na inšpektoratu, izvoziti Kostak AG, in sicer 19 tisoč ton.
Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da bo inšpektorat vloge za pridobitev soglasij za pošiljke nevarnih odpadkov iz Slovenije obravnaval pred drugimi vlogami. K temu so jih v zadnjih dneh zaradi že omenjenega kopičenja teh odpadkov pozvali tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Tudi Gorenje Surovina je že gorelo
Gorenju se je leta 2013 že zgodil požar na deponiji, in sicer v podjetju Gorenje Surovina. Sredi vroče julijske nedelje je zagorelo v hali za predelavo plastike in papirja na Teznem. Pozneje se je požar razširil še na sosednjo deponijo.
Takrat so sprva domnevali, da so zagorele fotovoltaične celice na strehi hale, kriminalistična preiskava pa je po poročanju STA pokazala, da je bil vzrok za požar kratek stik na napajalnem kablu enega od strojev.
1