Sreda, 26. 3. 2025, 15.10
5 dni, 11 ur
Ljubljana dobila novo galerijo
Galerija MUZA – ogledalo največje slovenske zasebne umetniške zbirke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
Slovenskemu muzeju bančništva MUZA se je danes pridružila istoimenska galerija.
V secesijski palači na Čopovi ulici v Ljubljani, kjer od leta 1905 deluje najstarejša neprekinjeno delujoča bančna poslovalnica v Sloveniji in kjer je od leta 2021 v prvem nadstropju muzej slovenskega bančništva MUZA, je od danes v drugem in tretjem nadstropju za javnost odprta galerija MUZA.
Galerija MUZA postavlja na ogled umetniško zbirko NLB, ki šteje okrog dva tisoč različnih del in je tako največja slovenska zasebna umetniška zbirka.
"Razen v letih, ko smo šli skozi sanacijo in prejemali državno pomoč, ki jo bomo v celoti vrnili, smo zbirko stalno bogatili. Od leta 2023 nadaljujemo odkupe, za kar namenjamo sto tisoč evrov letno, a če bomo našli kakšno vredno delo, bomo razmislili tudi o večjem znesku," je ob odprtju galerije med drugim povedal prvi mož NLB Blaž Brodnjak.
Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak
Ne le slovensko, tudi regijsko
Posebnost galerije MUZA, njeno ime je kratica za Muzej, umetniška zbirka in akademija, je, da poleg del slovenskih umetnikov predstavlja tudi dela umetnikov iz drugih držav, kjer posluje NLB Skupina. Od danes pa do naslednjega slovenskega kulturnega praznika (8. februarja 2026) bo v galeriji na ogled razstava Eho – NLB sodobna umetniška zbirka v dialogu.
Ta razstava med drugim poudarja neprekinjenost, saj poleg del iz starejše zbirke slovenske umetnosti 20. stoletja in začetka tega stoletja zajema tudi 19 novih del umetnic in umetnikov srednje in mlajše generacije iz držav, kjer NLB Skupina posluje. Skupna značilnost teh umetnin je živahnost, gibljivost in igrivost ustvarjanja v regiji, katere smo del.
Prva razstava v novi galeriji MUZA zajema tudi 19 novih del umetnic in umetnikov srednje in mlajše generacije iz držav, kjer NLB Skupina posluje.
Nacionalno bogastvo
Umetniška zbirka NLB ima od leta 2017 status nacionalnega bogastva Republike Slovenije. NLB Skupina je lani še okrepila svojo podporo umetnosti, saj želi biti partner in podpornik sodobne umetnosti v vseh državah, kjer posluje.
"Naša zbirka je zavarovana, da v nobenem primeru ta umetniška dela ne morejo zapustiti Slovenije brez dovoljenja ministrstva za kulturo," je še povedal Brodnjak.
Kordiš: "Avtonomnost stroke je ključna"
Zbirka NLB je začela nastajati pred dobrega pol stoletja, ko so v takratnem in zdajšnjem sedežu banke na Trgu republike 2 (nekdanji Trg revolucije) začeli prostore opremljati z likovnimi deli, je pojasnila soavtorica uvodne razstave Eho in kustosinja umetniške zbirke NLB dr. Meta Kordiš.
Poudarila je, da je nastajanje zbirke vedno potekalo pod taktirko strokovnjakov s področja umetnosti, ker je "za formiranje in gradnjo kakovostne zbirke in njenega predstavljanja ter vrednotenja pri takem projektu ključna avtonomnost stroke".
"Nastajanje umetniške zbirke NLB je vedno potekalo pod taktirko strokovnjakov s področja umetnosti."
Logar: "Ne gre samo za odkupni proces"
"Oblikovanje zbirke je zasnovano kot model, ki se želi razlikovati od drugih korporativnih projektov v regiji," je ob odprtju povedal soavtor razstave Eho in predsednik Umetnostnega sveta NLB Tevž Logar.
"Ne gre samo za odkupni proces, ampak za njegovo prepletanje z razstavno dejavnostjo, raziskovanjem, založništvom in institucionalnimi povezavami, kar brez dvoma presega klasično razumevanje zbirke zgolj kot akumulacijo artefaktov."
Tematika razstavljenih del se dotika tudi družbene odgovornosti in trajnostnosti.
Trije sklopi razstave
"Razstava Eho – NLB sodobna umetnostna zbirka v dialogu je razdeljena na tri dinamične sklope, ki odsevajo odnos do sedanjosti in sprememb – odpor in nostalgijo na eni strani, brezbrižnost na drugi ter ustvarjalno sprejemanje novega na tretji," je pojasnila soavtorica razstave Eho in članica Umetnostnega sveta NLB dr. Mira Gakjina.
"Trije enotni sklopi z dialogom med staro in novo zbirko raziskujejo spreminjanje odnosa do sebe, drugih in okolja, poimenovali pa smo jih identiteta, skupnost in krajina."
