Gantar: Brez tega je s SDS konec. Šušteršič: Tudi levici je velik del ljudi poslal sporočilo.

Novice Med Koprom in Ribnico

Pavle Gantar, nekdanji poslanec strank LDS in Zares, meni, da kakšnih velikih posledic včerajšnjih treh referendumov, katerih rezultat je šel v korist vladajoče koalicije, ne bo.

"Referendumi so po zaslugi pobudnikov močno utrdili sedanjo vlado in koalicijo. To je rezultat, ki si ga lahko pobudniki pripišejo sami sebi. Druga zadeva pa je ta, da je SDS izgubila najprej referendum o zakonu o vodah, volitve v državni zbor in predsedniške volitve, nato je najmanj stagnirala na lokalnih volitvah, na koncu pa še izgubila tri referendume. V slabem letu in pol je pravzaprav izgubila sedem glasovanj. Če to ni zadosten razlog, da razmislijo o tem, kakšno politiko vodijo, in da se morajo spremeniti, da morajo nekaj narediti, potem pa res ne vem. Potem so izgubljeni v vesolju, in je konec z njimi," je pojasnil.

Novice Golob: Sporočilo je bilo jasno in glasno #video

Gantar: To je bil teksaški pokol z 'motorko' po programski shemi

Kot je dejal, nekateri "tarnajo nad demokracijo, nad volitvami in pasivnostjo ljudi", a se je po njegovih besedah pokazalo, da ljudje, če so odprta vprašanja, ki so v njihovem interesu, gredo na volitve in referendume. "40-odstotna volilna udeležba je v osnovi  videti majhna, ampak glede na naravo referendumov, ko ljudje, če jih zadeve ne zanimajo, prepustijo odločanje drugim, je to spodoben rezultat," je pojasnil.

Gantar pravi, da je imel največji politični naboj zakon o RTV Slovenija, druga dva pa sta bila bolj kot ne v senci prvega, pri čemer se je razlika med zagovorniki in nasprotniki zakona o RTV vzpostavila pri vprašanju svoboščin, pravic in demokracije. Spremembe v programskih shemah, ki so se odvijale na RTV Slovenija, so po njegovem bile "dobesedno teksaški pokol z 'motorko', kar so ljudje opazili, da ne govorim o drugih zadevah, ko so zamenjevali kompetentne novinarje z nekompetentnimi".

"To je gotovo pomembna zmaga za vladno stran in še toliko slajša, ker jo je v veliki meri izborila civilna družba. Razmeroma malo so se ukvarjali s tem, in aktivacija civilnodružbenih organizacij je res v večji meri mobilizirala ljudi. To je bil tudi jasen odgovor ljudi, da tega niso pripravljeni kupiti, vsaj ne v glavnem mediju. Ključna zadeva pa je, kakšen nauk so potegnili iz tega v SDS, če so ga sploh," je sklenil.

Novice Gregorčič o zakonu o RTVS: Obrnil se bom na ustavno sodišče

Šušteršič: Desnica bi morala bolj premišljeno izbirati politične akcije

"Na teh referendumih je proti glasovalo vsaj sto tisoč ljudi manj, kot je prišlo glasovat za Anžeta Logarja v drugem krogu predsedniških volitev. To pove, da to mogoče niso bile teme ali pa način kampanje proti zakonom, ki je bila sicer zelo močna, ampak očitno ni dosegla ljudi, ki jih je lahko Logar. On je sicer imel na drugi strani kandidatko, ki je vladajoče stranke niso čisto iskreno podprle in ki se ji je marsikaj očitalo, tako da je bilo gotovo lažje. V teh številkah glasov se skrivajo odgovori, ali je takšne referendume smiselno imeti, kako jih izpeljati, na kakšne teme, s kakšno komunikacijo in v katerem obdobju nekega vladnega mandata," pa je povedal nekdanji finančni minister iz vrst Državljanske liste Janez Šušteršič.

"Desnica je dobila sporočilo, da je treba mogoče bolj premišljeno izbirati, kdaj se lotiš kakšne velike politične akcije. Mene so sicer argumenti proti prepričali in sem tako tudi glasoval, niso pa dosegli nekega širšega kroga. Vendar če primerjate glasove, ki so bili oddani na referendumu o zakonu o vodah, je bilo tokrat več kot sto tisoč ljudi proti, zato mislim, da je to tudi neko sporočilo za levico, da ne more pozabljati na velik del ljudi, ki so bili proti in z njimi zato, ker imajo svoje legitimno mnenje, ni nič narobe. Enostavno se ne morejo obnašati, kot da teh ljudi ni ali pa da so bili vsi zavedeni ali zmanipulirani," je dejal Šušteršič

Spomnil je, da smo sicer v preteklosti že imeli referendume, ki so jih levosredinske vlade izgubljale: "V času vlade Boruta Pahorja je bilo ogromno ljudi na trojnem referendumu proti. Razlika je v tem, da je takrat bila Pahorjeva vlada v fazi, ko je nihče več tako rekoč ni podpiral. Zdaj pa očitno ljudje še kar močno podpirajo to vlado, kar pol leta po začetku mandata tudi ni presenetljivo. Tudi na referendumu o družinskem zakoniku je bilo ogromno ljudi proti, kar pomeni, da je tudi to neka tema, kjer očitno ni glasoval proti samo del ljudi, ki glasuje za desne stranke."

Kaj se obeta na desnici?

Na vprašanje, kakšno dinamiko pričakuje na desnici po včerajšnjem pozivu predsednika NSi Mateja Tonina k samorefleksiji, je odgovoril: "Dinamika bo takšna kot vedno. Ko so v vladi, stranke sodelujejo zelo dobro in korektno, zato stranke v Janševih vladah tudi nekaj izgubijo, vendar drugače ne moreš sodelovati v vladi in se ves čas prepirati. Tukaj se je NSi zelo lepo obnašala, saj je bilo zakulisnih debat in nasprotovanj veliko več, kot smo javno izvedeli. To se mi zdi prav. Zdaj pa imajo problem, kako se pozicionirati. Meni je bilo v tej Toninovi izjavi najpomembnejše sporočilo, da potrebujemo močno opozicijo, s čimer je v bistvu rekel, da ne razmišljajo, da bi šli v koalicijo, ampak da nameravajo ostati v opoziciji."

Po njegovih besedah je problem v tem, da se tisti, ki so najbolj korektni, konstruktivni in najmanj glasni, slišijo najmanj. "Definirati neki ideološki prostor za to stranko je pa težko, ker je v osnovi konservativna. Tudi tiste Toninove izjave, da je Logar preveč lev, so bile zanimive in kažejo na smer pozicioniranja, kjer bodo morda dobili še manj glasov. Na desnici bi, če bi iskal neko perspektivo, to iskal predvsem v novi SLS in Logarjevem potencialu, za katerega pa ne vemo, kako ga bo izkoristil," je še dodal Šušteršič.

Novice Tonin po novem porazu desnice pozval k samorefleksiji. Kaj na to pravi Janša?