Petek, 15. 12. 2023, 19.27
11 mesecev, 2 tedna
Glas ljudstva: Interventni zakon se ne dotika ključnih vprašanj v zdravstvu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,16
V iniciativi Glas ljudstva menijo, da se v četrtek sprejeti zdravstveni interventni zakon ne dotika ključnih vprašanj v zdravstvu in je premalo ambiciozen. Zato ministrstvo za zdravje pozivajo, da v napovedano uredbo vključi ključne ukrepe iz njihovega predloga zakona. V nasprotnem primeru bodo svoj zakon v DZ vložili 4. januarja.
Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin, ki ga je DZ sprejel v četrtek, sicer po navedbah iniciative vsebuje dobre posamezne rešitve, kot so podaljšanje izplačevanja bolniškega nadomestila v breme delodajalcev na 30 dni in določitev zgornje meje bolniškega nadomestila. "Veseli nas, da po novem zakon ne uvaja znižanja nadomestila po 90. dnevu bolniške odsotnosti, kar bi prizadelo najbolj ranljive," so zapisali v sporočilu za javnost.
A v sprejetem zakonu pogrešajo rešitve, ki bi učinkovale takoj in pomagale ljudem, ki nedopustno dolgo čakajo na obravnavo ali pa sploh nimajo dostopa do zdravnika na primarni ravni. Zakon se tako sploh ne dotika 140 tisoč zavarovancev brez izbranega osebnega zdravnika, preko 200 tisoč žensk brez izbranega ginekologa in preko 20 tisoč otrok brez pediatra.
Ohranjanje obstoječih normativov po njihovih navedbah namreč pomeni, da bi v prihodnje potrebovali 400 dodatnih družinskih zdravnikov, ob trenutnem številu in striktnem upoštevanju normativa pa bi brez njih ostalo kar 496 tisoč oseb.
Zakon "prenežen" do koncesionarjev
Prav tako vladni zakon ne prepoznava problematike tistih koncesionarjev, ki znotraj javnega sistema ne prevzemajo enakih odgovornosti za nemoteno delovanje sistema in ki delujejo kot nelojalna konkurenca javnim zavodom, ki jih tudi kadrovsko izčrpavajo, menijo v iniciativi.
"Problema zdravnikov z dvojnimi praksami se zakon loteva skrajno nežno, po našem mnenju prenežno, saj odločitev še zmeraj ostaja v rokah predstojnikov oddelkov in direktorjev bolnišnic," so še zapisali. Po njihovem mnenju bi bilo odobritve soglasij bolje prenesti na ministrstvo za zdravje, saj da je tako "manj možnosti za uporabo prijateljskih in kolegialnih zvez in pritiskov".
Poleg tega bi lahko ministrstvo v zakon vključilo ukrep akcijskih načrtov za skrajševanje čakalnih vrst in njihovo izpolnjevanje kot enega od pogojev za pridobitev soglasja za popoldansko delo, a tega ni storilo.
Na ministrstvu za zdravje sicer zagotavljajo, da bo ta ukrep vključen v uredbo, ki naj bi bila sprejeta vzporedno z zakonom. Ob tem v iniciativi ministrstvo pozivajo, da v napovedano uredbo vključi ključne ukrepe, kot jih predlagajo v svojem predlogu interventnega zakona. V nasprotnem primeru bodo 4. januarja svoj predlog z več kot 6.700 podpisi vložili v DZ.
Ob tem pozivajo še Varuha človekovih pravic in Zagovornika načela enakosti, da se do situacije v zdravstvu in neučinkovitem ukrepanju države jasno opredelita.
