Četrtek, 5. 10. 2023, 11.00
1 leto, 1 mesec
Golob: Odziv Šinkove je bil milo rečeno nenavaden
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,05
Predsednik vlade Robert Golob pravi, da ga je presenetilo, da Šinkova ne želi odstopiti sama. Po njegovih besedah je namreč nenavadno, da minister, ki je v vladne vrste stopil na povabilo predsednika vlade, ob izgubi njegovega zaupanja razmišlja o tem, da bi lahko nadaljeval svoje delo.
Ob napovedanih menjavah v vladi premier Robert Golob pritrjuje, da sta ministrica Irena Šinko in minister Uroš Brežan izgubila njegovo zaupanje. "Ko se nek proces znajde v slepi ulici, je treba skrbnika procesa zamenjati," je svojo odločitev podkrepil v pogovoru za STA. Potrdil je, da vlada preučuje dvig stopnje davka od dohodka pravnih oseb z 19 na 21 odstotkov prihodnje leto, leto pozneje pa še kak odstotek višje, ter priznal, da bi v krizni situaciji lažje usklajevali delo manjšega števila ministrstev.
Golob je v sredo v DZ poslal odstopno izjavo ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana, potem ko mu je Golob povedal, da ne uživa več njegovega zaupanja. Brežan namreč po Golobovih besedah ni uspel dovolj hitro reorganizirati dela na ministrstvu, da bi bilo to sposobno hitrega odzivanja po avgustovski ujmi, in je postalo ozko grlo. "Sam prisegam na to, da je treba takrat, ko se nek proces znajde v slepi ulici, skrbnika procesa zamenjati, in je to lahko dober moment za potem, da se proces spet sproži," je ob tem dejal Golob.
Premier sicer Brežanu ne očita počasnosti intervencijskih ukrepov po poplavah. Vidi pa v njegovi menjavi katalizator pospešitve potrebnih sprememb in ukrepov. Zaupanje zanje bo začasno poveril ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek, ki je "že danes na polno vključena v popoplavno obnovo preko infrastrukturnih projektov".
Včasih sem res presenečen nad tem, kako ljudje, ki prvič vstopijo v politiko, začnejo dojemati svojo vlogo v politiki, in marsikomu zmanjka osnovne treznosti, ki jo sicer verjetno ima, preden vstopi v politiko.
Golob je v sredo v DZ poslal tudi odstopno izjavo ministrice za kmetijstvo Irene Šinko, ki je prav tako izgubila njegovo zaupanje, a odstopiti ni želela. Zmotil ga je njen odziv in branjenje uprave za varno hrano tudi po tistem, ko se je izkazalo, da smo Slovenci zaužili več ton sadja z vsebnostjo pesticidov.
"Njen odziv je bil milo rečeno nenavaden. Ne morem se strinjati z ministričino obrambo, da gre za nekaj povsem običajnega. Izkazalo se je, da neobveščanje javnosti v resnici poteka zaradi protokola, ki je interni akt te iste uprave. Vlada je potem naložila upravi, da ta akt nemudoma spremeni. Mislim, da je neodgovorno od kateregakoli ministra, da se takrat, ko pride do delovanja, ki ogroža zdravje ljudi, ne zna pravočasno postaviti na stran ljudi," je svojo odločitev pojasnil Golob.
Pričakuje tudi menjave na čelu uprave za varno hrano
Kot je dejal, ga je presenetilo, da Šinkova ne želi odstopiti sama. Po njegovih besedah je namreč nenavadno, da minister, ki je v vladne vrste stopil na povabilo predsednika vlade, ob izgubi njegovega zaupanja razmišlja o tem, da bi lahko nadaljeval svoje delo. "Včasih sem res presenečen nad tem, kako ljudje, ki prvič vstopijo v politiko, začnejo dojemati svojo vlogo v politiki in marsikomu zmanjka osnovne treznosti, ki jo sicer verjetno ima, preden vstopi v politiko," je dejal.
Po menjavi na čelu kmetijskega ministrstva, ki ga bo sicer po predvideni razrešitvi Šinkove začasno najverjetneje vodil obrambni minister Marjan Šarec, Golob pričakuje menjavo tudi na čelu uprave za varno hrano. Zdaj jo vodi v. d. generalnega direktorja Vida Znoj, ki to mesto po izbiri ministrice zaseda od avgusta letos. Golobova kandidatka je bila sicer Danuša Štiglic. "Prisluhnil sem ministričinim pogledom, danes pa nisem več čisto prepričan, če sem ravnal pravilno," je dejal o izbiri sedanje šefice uprave za varno hrano.
Zaenkrat še ne vedo, ali bodo razpis za nevladne organizacije razveljavili
Medtem pa ima premierjevo zaupanje še vedno ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, nad katero se v zadnjih dneh zgrinjajo očitki, povezani z visokimi stroški službene poti v New York in razpisom za nevladne organizacije, čaka jo tudi interpelacija. Z ministričinimi dosedanjimi pojasnili je zadovoljen in verjame, da bo tudi v prihodnje v javnosti verodostojno odgovorila na vse očitke.
Glede razpisa za nevladne organizacije Golob meni, da je Ajanović Hovnikova svojo vlogo pri razpisu ustrezno pojasnila. "Srž problema zdaj je, ali je ta razpis nekaj, v kar se bo morala vlada vmešati, ga morda celo razveljaviti ali pa zaupati ministrici, da je bilo z razpisom vse v redu in ga pripeljati do konca. To bo na tehtnici v bodočih dnevih, tednih in zaenkrat še nimamo končnega odgovora," je dejal Golob in dodal, da bo razpis do takrat zamrznjen.
Pritiska koalicijskih partnerjev, ki pričakujejo jasna pojasnila ministrice, v nasprotnem primeru pa njen odstop, ni čutiti, zatrjuje Golob. Verjame, da je ministrica vsakomur pripravljena podati pojasnila, in dokler bodo ta smiselna in verodostojna, je prepričan, da bo ostalo tudi zaupanje v njeno delo. Ministrica tako po njegovih zagotovilih ostaja tudi glavna pogajalka v pogajanjih s sindikati javnega sektorja.
V kriznih razmerah bi lažje shajali z manj ministrstvi
Golob, ki si je moral povečanje števila ministrstev izboriti na referendumu, zdaj priznava, da bi bilo v kriznih časih lažje usklajevati delo manjšega števila resorjev. "Ampak ko smo mi postavili zakon o vladi lani poleti, nismo postavljali vlade za krizne situacije, v kateri smo se na žalost znašli, ampak smo razmišljali, kako bi izkoristili razvojne potenciale. Danes se kaže, da vlada, ki je bila nastavljena za razvojne potenciale, mogoče v kriznih situacijah res ni najustreznejša oblika. Ampak imamo še dovolj časa, da o tem razmislimo in se po potrebi ustrezno odzovemo," je dejal.
Na vprašanje, ali torej obstaja možnost vnovičnega združevanja teh ministrstev, pa je rekel, da za zdaj o tem ne razmišlja, a ponovil, da "za izboljšave ni nikoli prepozno, in če se bo izkazalo, da so dejansko potrebne, jih bomo tudi vpeljali".
Pri iskanju sredstev za obnovo po poplavah pa vlada preučuje tudi možnosti, kako lahko k temu enakomerno prispevajo tako državljani kot gospodarstvo. Potrdil je, da je med temi razmisleki tudi dvig stopnje davka od dohodka pravnih oseb z 19 na 21 odstotkov prihodnje leto, leto pozneje pa še kak odstotek višje. "A vlada tega še ni obravnavala, to je za zdaj le predlog delovne skupine. Je pa ta razmislek legitimen. Če smo govorili o davku na bilančno vsoto bank, je smiselno razmisliti tudi o tem, kako lahko prispevajo drugi segmenti gospodarstva. Sam zagovarjam uravnoteženost," vztraja premier. Spomnil je, da so podjetja, oškodovana v poplavah, ravno ta teden dobila prva izplačila povračil za stroške.
