Četrtek, 20. 2. 2025, 22.58
13 ur, 25 minut
Golob: Špekulacije o napotitvi vojakov v Ukrajino vnašajo nemir med ljudi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,01
Predsednik vlade Robert Golob pravi, da bi morebitno mirovno misijo v Ukrajini morali voditi Združeni narodi.
Predsednik slovenske vlade Robert Golob je gostoval v oddaji Odmevi, kjer je odgovarjal na več vprašanj, a poudarek je bil na zapletenih odnosih med evropskimi državami in ZDA, ki zahtevajo, da za varnost na stari celini v veliki meri poskrbijo same. Novi ameriški predsednik Donald Trump je že pred časom dejal, da v primeru sklenitve premirja med Ukrajino in Rusijo pričakuje, da bodo evropske države za vzdrževanje miru prispevale svoje vojake. Golob je v oddaji odgovoril na vprašanje, v katerem primeru bi sam podprl napotitev slovenskih vojakov v Ukrajino.
Golob je povedal, da so špekulacije o napotitvi slovenskih vojakov v Ukrajino "prezgodnje in vnašajo nemir med ljudi". Poudaril je, da v Sloveniji ne potekata nobena razprava ali razmislek, "še manj pa odločanje, da bi Slovenska vojska kakorkoli sodelovala v Ukrajini".
"Če pa me vprašate za osebno mnenje, je edini način, da dejansko pride do učinkovite mirovniške misije, da ta poteka pod okriljem Združenih narodov. In da, če bi Združeni narodi prevzeli skrb za potek miru v Ukrajini, bi v tem primeru bilo od Slovenije modro, da razmisli, da je zraven," je razložil Golob.
Povedal je, da je na srečanju evropskih voditeljev v sredo poudaril, da se mora Evropa zdaj osredotočiti predvsem na to, kaj lahko v tem trenutku naredi, ne pa na to, kaj od nje zahtevajo drugi. "Moja druga intervencija je bila, da moramo izkoristiti vsako priložnost, da pridemo do premirja v Ukrajini. Po tem stališču sem se precej razlikoval od svojih evropskih kolegov, ki ne vidijo potrebe po tem, da bi pritiskali za sklenitev premirja. Sam pa sem prepričan, da je premirje prvi korak za to, da bomo začeli res govoriti o tem, da smo na poti do miru."
Trump pritiska, da bi vse države zaveze do Nata izpolnile že do junija
V četrtek zvečer je ameriški svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz dejal, da morajo vse članice Nata do naslednjega vrha zavezništva, ki naj bi junija potekal v Haagu na Nizozemskem, za obrambne izdatke nameniti dva odstotka svojega bruto domačega proizvoda.
WALTZ skewers the NATO members who still haven’t hit 2% defense spending target a decade after committing to reach that level.
— Gabriel Noronha (@GLNoronha) February 20, 2025
“We need to be at a 100% [adherence] this June at the NATO summit…Europe needs to step up for their own defense as a partner.” pic.twitter.com/Ze05TtvI1Q
"Predsednik Trump je to jasno povedal in minimum je treba izpolniti," je dejal Waltz na tiskovni konferenci v Beli hiši in dodal, da morajo članice na junijskem vrhu ta cilj izpolniti 100-odstotno, nato pa se bodo dogovarjali, kako ta delež dvigniti.
V tem trenutku cilj izpolnjujeta dve tretjini od 32 članic zavezništva. Med članicami zavezništva, ki za obrambo namenjajo manj, je tudi Slovenija, ki bo po ocenah obrambnega ministrstva letos za obrambo namenila 1,53, prihodnje leto pa 1,6 odstotka BDP. Dvoodstotni cilj naj bi po načrtih dosegli šele leta 2030.
Golob je dejal, da je zvišanje deleža, ki ga namenjamo za obrambo, politična realnost. "Politična realnost je, da se bodo stroški in izdatki za obrambo v prihodnjih letih izrazito povečali v celotni Evropi in tudi med vsemi članicami Nata, pa tudi nevtralnimi državami. Žal, to je dejstvo," je dejal.
Ključno se mu zdi, da so sredstva dobro naložena. "Najboljša naložba je lastna industrija, druga najboljša naložba je tako imenovana dvojna uporaba," je dejal in pojasnil, da so že začeli pripravljati konkretne načrte glede dvojne rabe, na primer v zdravstvu, logistiki in celo v znanosti.
