Gre Sloveniji danes bolje kot pred epidemijo?

Iz ene krize v drugo

Slovenija je v zadnjih petih letih preživljala zelo turbulentno obdobje. Pandemija covid-19 je praktično ustavila gospodarsko aktivnost, in ko se je začelo okrevanje, je že udarila ruska invazija na Ukrajino, ki je prinesla energetsko krizo, sledile so inflacija, draginja in težave z logistiko, kar je vse vodilo v globalno ohlajanje trgov. Za nameček pa se z vrnitvijo Donalda Trumpa na čelo ZDA obeta še globalna trgovinska vojna, ki bo z uvajanjem carin prinesla nove težave zlasti izvoznikom, na koncu pa predvsem višje cene potrošnikom.

V tem obdobju je v Sloveniji prišlo tudi do precejšnjih političnih pretresov – od predčasnega odstopa premierja Marjana Šarca, prihoda tretje vlade Janeza Janše, uvedbe izrednih razmer zaradi pandemije, ki je bila usodna za okoli šest tisoč naših sodržavljanov, zapiranja javnega življenja in nato povečane represije nad državljani ter najbolj množičnih protivladnih protestov v zgodovini države, do nove vlade pod vodstvom Roberta Goloba, ki je z Gibanjem Svoboda dobil rekordno zaupanje na volitvah.

Pričakovanja po padcu Janševe desne vlade so bila visoka, verjetno previsoka. Tudi obljube so bile zelo velike, prevelike. Izplen pa ... kot kažejo makroekonomski kazalci sploh ne slab: bruto domači proizvod (BDP), ki je merilo gospodarske razvitosti države, je v tem obdobju (po vmesnem padcu) zrasel s 23 tisoč evrov na 31.500 evrov na prebivalca v tekočih cenah. To predstavlja 36-odstotno rast v petih letih.

Glede na kriterij BDP na prebivalca se Slovenija vse bolj približuje evropskemu povprečju. V letu 2023 je dosegla 92 odstotkov povprečne razvitosti EU, kar je najboljši rezultat doslej (rezultatov za leto 2024 še ni). Medtem so mnoge razvitejše članice povezave v enakem obdobju celo nazadovale glede na povprečje razvitosti EU.

Slovenija beleži rekordno zaposlenost, kar že predstavlja tudi težave za gospodarstvo, saj podjetja vse težje najdejo delavce. Interes vlagateljev, tudi tujih, medtem strmo raste. To kaže tudi podatek, da so se tuje neposredne investicije v zadnjem desetletju podvojile in so v zadnjih letih rasle najhitreje med novimi članicami EU. A resnici na ljubo ostajajo še vedno med najnižjimi v uniji.

Strm padec in hitro okrevanje gospodarske rasti

Po nekajletni stabilni gospodarski rasti, ki je v letu 2019 znašala 3,2 odstotka, je slovensko gospodarstvo ob izbruhu epidemije covid-19 močno nazadovalo. Upadle so vse komponente BDP z izjemo državne potrošnje. V letu 2020 se je slovensko gospodarstvo realno skrčilo za 4,2 odstotka. Največji padec je BDP utrpel v drugem četrtletju leta 2020, ko je bil za skoraj 11 odstotkov nižji kot leto prej.

Z umirjanjem epidemije in predvsem odpravo omejitev gibanja ter ob obsežnih ukrepih države je sledilo hitro okrevanje. BDP je že leta 2021 poskočil za 8,1 odstotka, v drugem četrtletju 2021 medletno celo za 15 odstotkov, s čimer je že presegel predkrizno raven. Rast se je nadaljevala v letu 2022 (2,7 odstotka), nato pa se je ob energetski krizi zaradi vojne v Ukrajini in ob naraščajoči inflaciji, ki je zavrla rast zasebne potrošnje, umirila na 2,1 odstotka v letu 2023. Umirjanje gospodarske rasti se je zaradi upada investicijske in gradbene aktivnosti lani nadaljevalo, a je bila rast še vedno 1,6-odstotna. Nemčija, ki je najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica, je na primer v letu 2024 doživela 0,2-odstotno krčenje BDP, Avstrija in Italija pa le 0,5-odstotno rast.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v zadnji gospodarski napovedi Sloveniji za letos napoveduje 2,1-odstotno rast, za prihodnje leto pa 2,4-odstotno.

Je pa zaradi ponovne rasti tujega povpraševanja leta 2024 okreval izvoz. Rast zasebne potrošnje se je znova okrepila ob visoki zaposlenosti, nadaljnji rasti plač in nižji inflaciji. Višja je bila tudi rast državne potrošnje, na kar je po ocenah Umarja vplivalo predvsem preoblikovanje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, na rast pa je vplivala tudi popoplavna obnova.

Po močnem cikličnem odboju se je torej slovenska gospodarska rast normalizirala in je v povprečju v obdobju 2022–2024 vseeno presegala rast v celotni EU.

Slovenija po BDP na prebivalca dohiteva povprečje EU

Slovenija po razvitosti (merjeno z BDP na prebivalca po kupni moči) še vedno nekoliko zaostaja za povprečjem EU, a vrzel se zmanjšuje. Leta 2023 je slovenski BDP na prebivalca dosegel 92 odstotka povprečja EU, kar je za tri odstotne točke več kot leta 2022 in eno odstotno točko več od dosedanjega vrha iz leta 2008.

S tem se je Slovenija povzpela na 14. mesto med 27 članicami EU. Najvišji BDP na prebivalca sta imela leta 2023 Luksemburg in Irska, katerih indeks razvitosti dosega 237 oziroma 213 (indeks povprečja EU je 100). To pomeni, da v teh dveh državah v povprečju ustvarijo več kot dvojno vrednost povprečja EU. Sledijo Danska, Nizozemska in Avstrija z od 120 do 130 odstotki povprečja EU.

Slovenija ostaja v skupini držav tik pod povprečjem (npr. Italija 98 odstotkov, Španija 91 odstotkov, Češka 90 odstotkov). Kljub krizam v zadnjih letih je svoj kazalnik postopno izboljševala, medtem ko so mnoge razvitejše države celo nazadovale (Nemčiji je indeks iz leta 2020 padel za sedem odstotnih točk na 116, podobno se dogaja tudi Danski, Avstriji, Belgiji in Švedski).

Ključni izziv Slovenije sicer ostaja produktivnost, saj slovenski zaostanek izvira iz nižje produktivnosti na zaposlenega, medtem ko je stopnja zaposlenosti vsa leta nad povprečjem EU.

Visoka inflacija in občutne podražitve

Po obdobju nizke inflacije – v letu 2020 je bila celo negativna – so se cene življenjskih potrebščin od sredine leta 2021 močno zvišale. Ne samo v Sloveniji, temveč tudi na mednarodni ravni. Glavni razlogi za inflacijski pritisk so bili nenaden skok povpraševanja po pandemiji, motnje v dobavnih verigah, visoke cene energentov, obsežne državne finančne spodbude, globalna rast cen hrane zaradi vremenskih nevšečnosti in pomanjkanje delovne sile. Slovenska medletna inflacija je z dveh odstotkov v letu 2021 poskočila kar na 8,8 odstotka v letu 2022, kar je bila najvišja raven v zadnjih treh desetletjih. Leta 2023 je povprečna inflacija ostala visoka (okoli 7,5 odstotka), vendar se je proti koncu leta začela hitro umirjati.

V začetku leta 2023 je bila slovenska inflacija sicer višja od povprečja evrskega območja, a se je nato umirila hitreje od evrske. Do sredine 2024 je slovenska letna inflacija padla pod povprečje evrskih držav, podobno tudi osnovna inflacija. K temu so pripomogli specifični dejavniki – slovenska vlada je med energetsko krizo agresivneje omejila cene energentov, zato je bil pri nas cenovni pritisk krajši in hitreje obrnjen.

Četrtletna gibanja razkrivajo, da je inflacija vrhunec dosegla v tretjem četrtletju leta 2022 (okoli deset odstotkov medletno) ter nato upadala skozi 2023. Do decembra 2024 se je spustila na 1,9 odstotka, kar je blizu ciljne ravni Evropske centralne banke (ECB). K umiritvi so sprva prispevale nižje rasti cen hrane in padec cen energentov, tudi zaradi vladnih ukrepov za omejitev cen elektrike in plina. Lani se je upočasnila tudi podražitev industrijskega blaga in storitev. Osnovna inflacija (brez hrane in energentov) se je tako z okoli petih odstotkov konec leta 2023 znižala na 1,9 odstotka ob koncu leta 2024. Pri tem je bila rast cen storitev kljub zmanjšanju še vedno nadpovprečna in je prispevala skoraj polovico inflacije.

Na znižanje skupne inflacije v začetku leta 2025 je dodatno vplivala regulacija cen elektrike – februarja 2025 je bila inflacija le še 1,6-odstotna, tudi zaradi okoli 20-odstotnega znižanja cen električne energije po interventnem zakonu. Cene električne energije so bile januarja letos sicer med najnižjimi v EU in so dosegale le okoli dve tretjini povprečja EU.

Podražitve živil, goriva in življenjskih stroškov so v zadnjih letih močno bremenile gospodinjstva. Od konca leta 2019 do konca 2024 so se cene življenjskih potrebščin skupno dvignile za 21,3 odstotka. Najbolj, za skoraj tretjino, se je v tem obdobju podražila hrana. Sledijo energenti (goriva, elektrika, plin) in storitve, ki so dražji za okoli petino. Cene trajnega potrošnega blaga so višje za okoli 14 odstotkov, poltrajnega blaga pa za okoli devet odstotkov.

Podražitve osnovnih dobrin, predvsem hrane in energije, so nesorazmerno prizadele socialno šibkejše skupine, čeprav so vladni ukrepi (znižanje cen energentov, regulacija cen in subvencije) ublažili najhujše šoke.

Rast izvoza lani med najvišjimi v EU

Zunanja trgovina je v času izbruha epidemije leta 2020 doživela močan padec, nato pa izjemen odboj. V letu 2021 je izvoz blaga in storitev realno zrasel za 14,5 odstotka, uvoz pa za 17,6 odstotka, oboje precej nad predkrizno raven. Tudi v letu 2022 se je rast nadaljevala, čeprav so ob koncu leta motnje v dobavnih verigah in dražji energenti začeli zavirati industrijski izvoz.

Leta 2023 se je izvoz zaradi gospodarskega ohlajanja v Evropi začasno celo znižal (za dva odstotka), a ker je uvoz upadel še bolj (za 4,5 odstotka), je zunanja menjava v letu 2023 pozitivno prispevala k rasti BDP.

Lani se je trend obrnil. Tujina je okrevala, slovenski izvoz se je povečal za 3,2 odstotka, uvoz pa za 3,9 odstotka. Zaradi nekoliko hitrejšega uvoza je bil prispevek neto izvoza h gospodarski rasti leta 2024 negativen (za 0,4 odstotne točke), vendar je skupna menjava dosegla rekordno vrednost. Če je Slovenija leta 2019 izvozila za 35,5 milijarde evrov blaga, je vrednost izvoza v letu 2024 narasla na 61,5 milijarde evrov.

V celotnem obdobju 2019–2024 je bila rast slovenske trgovine hitrejša od evropskega povprečja. Skupni izvoz blaga in storitev je v Sloveniji v petih letih realno zrasel za 13,1 odstotka, skupni uvoz pa za 16 odstotkov, medtem ko je bila rast v povprečju v EU precej nižja. Še posebej se je okrepil slovenski izvoz storitev (22 odstotkov) – po covidnem padcu leta 2020 je v zadnjih letih poskočil zlasti izvoz drugih poslovnih storitev in informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT).

Izvoz blaga je do leta 2024 realno okoli deset odstotkov nad ravnjo leta 2019, pri čemer prednjačijo farmacevtski proizvodi in vozila. Rast uvoza je bila podobno razporejena, največ pri uvozu potrošnih dobrin zaradi višje domače porabe in surovin za potrebe izvozne industrije. Razmerje menjave se je v času energetske krize 2021–2022 sicer poslabšalo (uvozne cene so zrasle bolj kot izvozne), a se je v letu 2023 znova obrnilo v prid izvozu.

Trgovinska bilanca je v letih pred krizo izkazovala presežek, ki pa se je z epidemijo in nato skokom cen surovin znižal. V obdobju 2020–2022 je velik porast uvoza, predvsem energije, znižal presežek tekočega računa. Kljub temu Slovenija ostaja močno izvozno usmerjeno gospodarstvo – izvoz blaga in storitev presega 80 odstotkov BDP. V letu 2024 je slovenskim podjetjem uspelo še povečati tržne deleže na glavnih tržiščih.

Delež trgovine z EU ostaja prevladujoč (okoli 74 odstotkov izvoza in 64 odstotkov uvoza). Med glavnimi trgovinskimi partnericami prednjačijo Nemčija, Hrvaška, Italija, Avstrija in Francija pri izvozu ter podobno pri uvozu, le da namesto Francije izstopa Kitajska.

Tuje neposredne naložbe se povečujejo

Slovenija tradicionalno spada med države EU z manjšim deležem tujih neposrednih investicij (t. i. vhodne TNI), a stanje vhodnih naložb se v zadnjem desetletju hitro povečuje. Neposredne naložbe tujih podjetij v Sloveniji so se od leta 2015 do 2023 več kot podvojile. K temu so prispevali pospešeni prevzemi in privatizacije domačih podjetij, širitev obstoječih tujih podjetij pri nas ter nekaj novih (t. i. greenfield) investicij.

Skupna vrednost vhodnih TNI je v letu 2023 dosegla približno 35 odstotkov BDP. To je sicer več kot pred leti, a še vedno med najnižjimi deleži v EU. Za primerjavo: v novih članicah EU je ta delež praviloma višji, v državah, kot sta Madžarska ali Češka, celo več kot 60 odstotkov BDP, v vodilnih članicah (Luksemburg, Irska, Nizozemska) pa večkratnik BDP.

Kljub relativno nizki ravni pa Slovenija med novimi članicami beleži najhitrejšo rast vhodnih TNI, in to že vse od leta 2009 naprej, kar kaže na postopno odpiranje gospodarstva. Večino tujih naložb v Sloveniji (skupno okoli 60 odstotkov vseh TNI) imajo investitorji iz razvitih sosednjih držav – Avstrija, Nemčija, Italija, pa tudi iz Hrvaške in Švice. Donosnost teh naložb je razmeroma visoka, kar potrjuje atraktivnost naložb v Slovenijo za tuje vlagatelje.

Tudi slovenske neposredne naložbe v tujini (t. i. izhodne TNI) počasi naraščajo. Stanje izhodnih TNI je bilo konec leta 2023 za okoli 54 odstotkov višje kot leta 2010. Slovenska podjetja največ investirajo v bližnje države nekdanje Jugoslavije, kjer gradijo lokalno prisotnost in s tem del nekdanjega izvoza nadomeščajo s proizvodnjo na tujem.

Delež izhodnih TNI glede na BDP sicer ostaja zmeren. Slovenija se je po tem merilu sicer prebila pred nekaj novih držav članic EU, na primer Romunijo, Bolgarijo in Poljsko. A je še daleč za največjimi investitorji, kot so Luksemburg, Nemčija ali Francija, ki imajo več sto odstotkov BDP izhodnih naložb.

Vpliv inflacije na kupno moč

Visoka inflacija v letih 2022–2023 je realno znižala dohodke prebivalstva. Čeprav so se plače nominalno povečevale, so cene rasle hitreje. V letu 2022 so se povprečne plače sicer zvišale za okoli pet odstotkov, a ob skoraj devetodstotni inflaciji so realne plače upadle za 6,6 odstotka. To je bil eden največjih padcev kupne moči v EU v letu 2022. Že v 2021 so slovenska gospodinjstva povečala porabo zaradi prihrankov iz časa zaprtja javnega življenja (realne plače so tedaj zrasle za 4,3 odstotka), toda cenovni sunek v 2022 je ponovno omejil njihovo potrošno sposobnost. Posledično se je rast zasebne potrošnje v 2022 in zlasti 2023 izrazito upočasnila.

Na Umarju poudarjajo, da je prav inflacija zavrla okrevanje potrošnje gospodinjstev. Ljudje so si zaradi dražjih življenjskih stroškov privoščili manj, realna poraba je pri marsikaterem izdelku nazadovala (npr. upad prodaje avtomobilov in nekaterih trajnih dobrin).

Pozitivno je, da se je v letu 2024 ob popuščanju inflacije kupna moč začela popravljati. Zaposlenost je na rekordni ravni, povpraševanje po delavcih ostaja veliko, kar je pognalo tudi rast plač. Proti koncu leta 2024 in v začetku 2025 plače ponovno realno rastejo – oktobra 2024 je bila povprečna plača medletno realno višja za 6,8 odstotka ob skoraj ničelni inflaciji.

Stopnja zaposlenosti je v Sloveniji nad evropskim povprečjem, brezposelnost je rekordno nizka (okoli 3,5-odstotna). To skupaj z umirjenimi cenami izboljšuje razpoloženje potrošnikov in omogoča postopno obnovo kupne moči. Kljub temu ostaja dejstvo, da so bile cene konec leta 2024 še vedno več kot za petino višje kot pred pandemijo covid-19, zato je del prebivalstva v tem obdobju realno izgubil dohodke.

Kaj moramo izboljšati?

Slovenija je v težavnemu obdobju zadnjih petih let pokazala odpornost in prilagodljivost v soočanju z gospodarskimi izzivi. Kljub upočasnitvi gospodarske rasti in povečani inflaciji v določenih obdobjih so pozitivni trendi v zaposlovanju, zunanji trgovini in tujih investicijah obetavni. Danes je v boljši gospodarski kondiciji kot pred epidemijo. Visoka zaposlenost, okrevanje realnih plač in umirjanje inflacije nakazujejo pozitivne trende za prihodnost.

Z vlaganji v višjo produktivnost in krepitev konkurenčnosti pa bo lahko še dodatno izboljšala gospodarski položaj, da bodo plače sledile rasti življenjskih stroškov in da se bo življenjski standard prebivalcev ohranil oziroma povečal.

Novice Umar: Letošnja gospodarska rast bo višja kot lani #video

Novice Stopnja inflacije v Sloveniji nižja od povprečja območja z evrom

Novice Februarja manj registriranih brezposelnih