Sreda, 22. 1. 2025, 15.43
2 uri, 58 minut
Bo Hojs ovaden? Pod zaprisego je lagal, da kot minister ni dobival denarja.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,25
Nekdanji notranji minister Aleš Hojs
Od marca 2020 do junija 2022 je Aleš Hojs opravljal funkcijo ministra za notranje zadeve. Preiskovalna komisija državnega zbora trdi, da je v tem času dobival tudi denar od podjetja v lasti stranke SDS, kar pa Hojs zanika.
Nekdanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs je bil danes zaslišan pred preiskovalno komisijo državnega zbora pod vodstvom poslanke Gibanja Svoboda Tamare Vonta. Po zaslišanju je Vonta sporočila, da bo komisiji predlagala, da zoper Hojsa vloži kazensko ovadbo zaradi krive izpovedbe.
Hojs naj bi med zaslišanjem namreč zanikal, da je že kot minister za notranje zadeve prejel večje zneske od podjetja Nova obzorja, ki je v lasti stranke SDS. "Želeli smo, da nam pojasni ugotovitve interne analize preiskovalne komisije, ki kaže, da je že kot minister prejel večje zneske od družbe Nova obzorja, ki je v solasti stranke SDS. Priča je odločno zanikala poslovno sodelovanje z omenjeno družbo. Izpoved priče pod zaprisego ni skladna s podatki, ki izhajajo iz naše dokumentacije, zato bom komisiji predlagala, da zoper Aleša Hojsa vloži kazensko ovadbo zaradi krive izpovedbe po 284. členu Kazenskega zakonika," je Vonta zapisala v sporočilu za javnost.
Za kaj pravzaprav gre?
Vonta vodi preiskovalno komisijo državnega zbora, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank. Šestnajstega decembra lani je Vonta dejala, da so ugotovitve komisije potrdile, da se je med vlado Janeza Janše davkoplačevalski in denar državnih podjetij pretakal v "strankarska glasila SDS". Kot del preiskave je komisija med drugim zaslišala Bojana Požarja, direktorja Nove24TV Borisa Tomašiča, nekdanjega direktorja založbe Nova obzorja in nekdanjega urednika tednika Demokracija Jožeta Biščaka, danes pa tudi Aleša Hojsa.
Bojan Požar
Na vprašanje, ali je novinar ali politik, je Požar odgovoril, da živi od novinarstva, v politiki pa je bil tri mesece leta 2018, ko so z nestrankarsko državljansko listo nastopili na volitvah v državni zbor. Zavrnil je besede predsednice komisije Tamare Vonta (Svoboda), da je novinar, ki ima politično stranko, saj da stranka ne deluje več. Na vprašanje, ali je bila stranka satelit SDS, pa je Požar odgovoril, da niso "krožili okoli nobenega večjega telesa".
Več v članku Preiskovalna komisija DZ Požarju: Ste novinar ali politik?
Boris Tomašič
Na vprašanja članov preiskovalne komisije o poslovanju Nove24TV Boris Tomašič ni želel podrobneje odgovarjati in je hkrati zanikal, da bi deloval nezakonito. Komisiji je tudi očital politično delovanje z namenom "utišanja kritičnih medijev".
Več v članku Tomašič na preiskovalni komisiji DZ zavračal očitke o nezakonitem poslovanju.
Jože Biščak
Biščak, ki je bil direktor družbe Nova obzorja med letoma 2018 in 2022, na večino vprašanj ni želel odgovoriti, saj da je nanje že odgovoril ob prejšnjem pričanju pred to preiskovalno komisijo.
Več v članku Biščak na preiskovalni komisiji DZ: Demokracija ni strankarski tednik.
Strankarska glasila
Preiskovalna komisija ni bila ustanovljena, da bi preiskovala medije, ki so kritični do trenutne oblasti, komisija preiskuje zlorabo javnega denarja in vpletenost politike v to, je decembra poudarila Vonta. "Naše ugotovitve so več kot potrdile, da smo bili med vlado Janeza Janše priča hudim zlorabam in pretakanju davkoplačevalskega denarja in denarja državnih podjetij v njena strankarska glasila," je dejala Vonta.
"Gre za t. i. medije, strankarska glasila, ki so pod očitnim nadzorom stranke SDS," je dejala Vonta. To lahko po njenem mnenju vsak vidi iz vsebine teh medijev, ki je bila med letoma 2020 in 2022 naklonjena izključno vladi Janeza Janše, obenem pa je napadala njene politične in druge nasprotnike.
V Sloveniji imamo svobodo in pluralnost medijev, vpisanih v razvid. Četudi delujejo kot strankarski, se politika vanje ne sme vtikati, je dejala. Ob tem je sporno tudi, od kod so prišli finančni viri za delovanje teh strankarskih medijev oz. glasil, je dodala.
Denar proračunskih porabnikov in državnih podjetij
Po zamenjavi oblasti leta 2020 se je znatno povečalo oglaševanje na Novi24TV, podatki kažejo, da je večina teh dodatnih finančnih virov prišla z naslova javnih proračunskih porabnikov in državnih podjetij. "Tega ni mogoče pojasniti nikakor drugače kot s tem, da je politika vplivala na državna podjetja kot največje oglaševalce oziroma medijske agencije, ki razpolagajo s temi sredstvi," je izpostavila Vonta.
Takoj po zamenjavi oblasti je državni Telekom Slovenije televiziji Nova24TV začel plačevati nadomestilo za predvajanje, to pa je bilo po besedah Vonta precej višje od tistega, ki bi ji po objektivnih kriterijih pripadalo. Pred letom 2020 je Telekom Slovenije namreč zavračal plačevanje tega nadomestila Novi24TV. Tako si je Nova24TV zagotovila velik del letnega proračuna, "ki so ga prej z nepojasnjenimi nakazili iz Madžarske polnili oligarhi, povezani z Viktorjem Orbanom, prijateljem Janeza Janše", je dejala.
Ni spletnih strani, ni kontakta, praktično ne obstajajo
Na računih omenjenih medijev pa so se v istem času znašla tudi visoka denarna sredstva od podjetij, "ki nimajo niti spletnih strani, nobenega kontakta na spletu, jih praktično ni, ne obstajajo". "Kljub temu so se v času prejšnje vlade odločili, da množično zakupujejo oglase v strankarskih glasilih," je dejala. "Vsa res niso povezana, a je vsem skupno nekaj – vsa se napajajo z denarjem od podjetja, ki ima koncesijo za urejanje voda," je izpostavila Vonta. Ob tem je spomnila, da je prejšnja vlada zvišala sredstva za urejanje vodotokov. "Ta ista podjetja so strankarskim glasilom nakazala več sto tisoč evrov, toliko za oglaševanje dajejo največja slovenska podjetja, ne pa podjetja, ki sploh nimajo zaposlenih, niti kontakta, niti spletne strani, ki dejansko ne obstajajo," je poudarila.
