Sreda, 10. 4. 2024, 10.40
7 mesecev, 2 tedna
Ivo Boscarol: Glede mesa iz laboratorija je še mnogo dilem in neznank
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,92
Sogovorniki na okrogli mizi so se strinjali, da bo ob hitrem povečevanju svetovnega prebivalstva in podnebnih spremembah treba razmišljati o novih možnostih pridelave hrane.
Ali bo na krožnike že čez nekaj let prihajalo meso iz laboratorija v Ajdovščini in kakšna bo hrana v prihodnosti, so se na torkovi okrogli mizi v organizaciji zunajparlamentarne stranke SLS spraševali sogovorniki. Skupna ugotovitev je bila, da je neznank o kultiviranem mesu še veliko in da je pridelava hrane v Sloveniji še vedno nekoliko drugačna.
V Sloveniji smo tradicionalno navezani na dobro in zdravo hrano. To še ne pomeni, da meso iz laboratorijev ne bo našlo poti do naših krožnikov, vendar je pot do tja še dolga, so si bili enotni govorniki na okrogli mizi v Ajdovščini: ustanovitelj in eden od družbenikov podjetja za razvoj in proizvodnjo mesa iz izvornih celic Tech4meat Ivo Boscarol, direktorica tega podjetja Katja Križman, biotehnolog Peter Dovč, državni svetnik, ki zastopa interese kmetov, Branko Tomažič in kandidatka za volitve v Evropski parlament Nina Strah.
"Dejstvo je, da smo vsi skupaj v taki fazi razvoja, da je dilem in neznank ogromno," je poudaril Boscarol. V Sloveniji imamo po njegovih besedah tudi nekatere specifike glede pridelave in možnosti hrane na naraven način.
"Dejstvo je, da smo vsi skupaj v taki fazi razvoja, da je dilem in neznank ogromno," je poudaril Boscarol. V Sloveniji imamo po njegovih besedah tudi nekatere specifike glede pridelave in možnosti hrane na naraven način.
Nič prej kot čez od pet do osem let
Sogovorniki so se strinjali, da bo ob hitrem povečevanju svetovnega prebivalstva in podnebnih spremembah treba razmišljati o novih možnostih pridelave hrane. "Vsi imamo skupne cilje in ti so usmerjeni k temu, kako bomo zaščitili končnega uporabnika, kakšni bodo standardi, kaj lahko pričakujemo in kako bomo to dejavnost naredili komplementarno slovenskemu kmetu, in ne na račun slovenskega kmeta," je dejal Boscarol.
Križmanova je povedala, da je tehnologija pridelave kultiviranega mesa, torej mesa iz laboratorija, šele na začetku in bo zato trajalo od pet do osem let, da bodo prvo tovrstno meso poslali na trge. To zagotovo ne bo slovenski trg, saj bo za prve začetke premajhen, tako meso pa bo za slovenske potrošnike tudi še predrago. Ajdovsko podjetje ni prvo na svetu, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo mesa iz izvornih celic, obstaja že okoli 150 podobnih laboratorijev, prvo kultivirano meso pa so že poskusili na Daljnem vzhodu.
Sprva bodo zapolnili le tržno nišo
Dovč se je strinjal, da prvega takšnega mesa zagotovo ne bodo proizvedli v dovolj velikih količinah, da pa gre za tržno nišo, ki bo hitro rasla.
"Vedno, ko se pojavijo nove tehnologije, sta prisotna strah in oklevanje, pogosto se izkaže, da sta ovira pri izkoriščanju novega znanja in pri iskanju rešitev, ki jih brez tega znanja ne bi mogli ponuditi. V današnjih razmerah se mogoče res kaže, da trenutno ni tako velike potrebe po vpeljavi te proizvodnje v prakso. Zagotovo pa se bo to dogajalo na širšem svetovnem prizorišču. Z akumulacijo znanja in razvijanjem novih tehnologij moramo biti sposobni presoditi, kaj nam ponuja tujina. Če tega ne bomo razvijali sami, bomo težko strokovno in argumentirano presojali, kaj je za nas primerna rešitev in kaj ne," je dejal Dovč.
Poskrbeti za varnost takšnega mesa
Strahova je medtem opozorila predvsem na to, da je tako pridelano meso lahko zdravju nevarno, a so preostali sogovorniki mirili, da brez temeljitih analiz in predvsem nadzora kultivirano meso sploh ne bo prišlo v prodajo. Prav tako pa bo treba sprejeti določeno zakonodajo, ki bo urejala to področje, da bo varno tako za potrošnike kot tudi proizvajalce.
