Sreda,
22. 6. 2016,
13.01

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

2

Natisni članek

Natisni članek

Matevž Tomšič Janez Janša Janez Janša 25 let Slovenije Lovro Šturm Aleš Hojs Ivan Štuhec

Sreda, 22. 6. 2016, 13.01

7 let, 2 meseca

Slovenija - 25 let kasneje

Janez Janša: Tudi slepa kura zrno najde, le Slovenija ga ne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

2

Zbor za republiko

Levica se napaja iz idej prejšnjega režima, zato ne more prinesti sprememb. Odgovornost zanje je pri strankah slovenske pomladi, a tudi te imajo velike težave, je na simpoziju Slovenija - 25 let kasneje dejal sociolog Matevž Tomšič.

V organizaciji Zbora za republiko v Ljubljani poteka simpozij Slovenija - 25 let kasneje. Govorniki osvetljujejo čas slovenskega osamosvajanja.

 

Sociolog Matevž Tomšič je spregovoril tudi o aktualnem političnem položaju. "V zadnjem času lahko opažamo destabilizacijo političnega parketa. Pojavljajo se 'instant' stranke, ki so namenjene le rezultatu na enih volitvah. A te stranke ne prinašajo rešitve in izboljšanja, prinesle so erozijo političnega odločanja. Tipičen primer je aktualna vlada, ki jo ocenjujem kot najmanj kompetentno v zgodovini samostojne Slovenije. Vlada ne vlada, ampak služi kot krinka tistim, ki dejansko sprejemajo odločitve," je prepričan Tomšič.

Trdi, da je odgovornost za spremembe pri strankah slovenske pomladi. "Levica se napaja iz idej prejšnjega režima, zato ne more prinesti sprememb. A tudi stranke slovenske pomladi imajo velike težave."

Obrambni minister osamosvojitvene vlade Janez Janša je opozoril, da glede slovenske osamosvojitve "nekdo intenzivno ubija zgodovinski spomin. Ko čutimo, da nekaj ni prav, ne vemo pa, zakaj." Dejal je, da se zgodovino osamosvojitve danes enako potvarja kot dogajanje v drugi svetovni vojni. Janša je spomnil, da opevane politične enotnosti v času osamosvajanja vendarle ni bilo. "Od 240 delegatov nas je za temeljno ustavno listino glasovalo samo 180. Če bi ta imena preverili, bi verjetno ugotovili, da so ti ljudje pozneje doživeli nesluteno promocijo - postali so direktorji, častniki, konzuli," je opozoril Janša.

Janša je še opozoril, da se pozablja na ljudi, ki so največ tvegali. Slovenski predsedniki so podelili 800 častnih priznanj, ni pa ga prejel nihče od tistih 20 fantov, ki izvedli ključno oboroženo akcijo v vojni za Slovenijo, je dejal Janša.

Predsednik Zbora za republiko France Cukjati je govoril o zdravstvu kot odsevu slovenske družbe. "Danes ni pomembna ne sposobnost ne človeška sprejemljivost kandidata, da je le član prave stranke oziroma lobija." Opozoril je na nesorazmerja pri učinkovitosti in plačilu. "Delovnemu, sposobnemu in učinkovitemu zdravniku se zdi neumno, da je plačan enako kot kolega, ki dela trikrat manj." Dejal je še, da je treba ozdraviti slovensko miselnost. "Zavreči je treba sistem, po katerem smo bili drugorazredni državljani," je prepričan Cukjati.

"Govori se, da je slovenska družba pretirano razklana in razdeljena. To je seveda odvisno od definicij. Razklanost je nasprotje enotnosti. Kot je znano, je bila nekoč Jugoslavija povezana v bratstvu in enotnosti," je spomnil nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. "Tudi v Evropi si prizadevamo, da bi prišlo do vedno tesnejše unije. V EU se poudarja še raznolikost. Razlike naj bi nas povezovale in združevale. Te so evropsko vezivo. Socialistična družba pa je bila povezana z vojsko in policijo." Rupel je prepričan, da obstajajo vprašanja, pri katerih je treba vzdrževati enotnost, pa tudi vprašanja, ki zahtevajo napetost.

Kaj nas mora povezovati in brez česa ne gre? "Samostojna država, članstvo v EU in Natu. Politikom se ne bi smelo dovoliti blodenj o Titu in Jugoslaviji," je dejal Rupel. Prepričan je, da bi na naslednjih volitvah morala zmagati koalicija, ki je omogočila prehod Slovencev "na pravo stran zgodovine".