Janez Janša
Petek, 11. 3. 2022, 11.31
2 leti, 8 mesecev
Janša: V EU lahko pride do 15 milijonov beguncev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,63
49
Na evropska tla lahko pride v prihodnjih tednih od deset do petnajst milijonov beguncev iz Ukrajine, če se vojna ne bo ustavila, je dejal premier Janez Janša ob prihodu na drugi dan neformalnega zasedanja voditeljev članic EU v Versaillesu. Na vprašanje, zakaj se voditelji včeraj niso mogli zediniti o članstvu Ukrajine v EU, pa je Janša dejal, da so nekateri evropski kolegi predvsem razpravljali o postopkih, kot da vojne v Ukrajini ni in kot da smo v zlati dobi EU, ko se je pridružilo deset novih držav članic. "Toda danes je nov svet. V zadnjih dveh tednih je vojna spremenila vse, tudi mi smo se spremenili, a ne dovolj," je dejal.
EU je v pomoč Ukrajini po ruski invaziji zelo hitro dosegla dogovor o sploh prvi uporabi evropske zakonodaje iz leta 2001, ki beguncem omogoča takojšnjo in vsesplošno začasno zaščito, vključno z dovoljenjem za bivanje ter dostopom do dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči.
Ob tem se vrstijo kritike, da ima Unija dvojna merila za begunce, saj da je takoj pripravljena pomagati beguncem iz evropske države, medtem ko je bilo v primeru beguncev iz Sirije drugače.
Janša je v povezavi s tem danes dejal, da je bilo v preteklih tednih veliko razprave o tem, a da ne vidi nobene dileme, saj da vsi vidimo, da iz Ukrajine bežijo v glavnem ženske in otroci. V Versaillesu so po njegovih besedah slišali podatek, da je kar 90 odstotkov beguncev iz Ukrajine žensk in otrok.
Med njimi torej ni ekonomskih migrantov, ki "zgolj izkoriščajo nesrečo drugih, da bi poskrbeli zase, česar nikomur ni mogoče zameriti, vendar so zmogljivosti omejene", je dejal premier. V primeru Ukrajine se tako po Janševih besedah ne pojavljajo vprašanja, kdo je begunec in kdo migrant, torej komu je treba res pomagati.
"V vseh državah beležijo stoodstotno podporo humanitarnim ukrepom v pomoč beguncem, in to je dobro. A bojim se, da bo v prihodnjih tednih na evropska tla prišlo ne le nekaj milijonov, ampak lahko pride od deset do petnajst milijonov beguncev, če se ta vojna ne bo ustavila," je dejal Janša ob prihodu na drugi dan neformalnega vrha v Versaillesu.
"Nekateri razpravljali o postopkih, kot da vojne v Ukrajini ni"
Na vprašanje, zakaj se voditelji niso mogli zediniti o članstvu Ukrajine v EU, je predsednik vlade dejal, da so nekateri evropski kolegi predvsem razpravljali o postopkih, kot da vojne v Ukrajini ni in kot da smo v zlati dobi EU, ko se je pridružilo deset novih držav članic. "Toda danes je nov svet. V zadnjih dveh tednih je vojna spremenila vse, tudi mi smo se spremenili, a ne dovolj," je dejal.
Ob tem je dodal, da je Evropa poenotena v podpori Ukrajini, pomoči beguncem, pomoči humanitarne narave, vojaški pomoči, kjer "bomo povečali napore". Glede članstva Ukrajine v EU pa je predsednik vlade dejal, da so v razpravah voditelji premagali nekaj nesoglasij, a velika razlika je med veliko večino, znotraj katere je tudi Slovenija, ki želi močno politično sporočilo za Ukrajino, in tistimi, ki so jim bolj pomembni postopki. Predsednik vlade je prepričan, da bo do tega sporočila prišlo na prihodnjem zasedanju Evropskega sveta oziroma slej kot prej, "čeprav obžalujemo, da do tega ni prišlo že zdaj".
"Bo pa situacija na ozemlju Ukrajine in vse to, kar se bo dogajalo v prihodnjih tednih, močno prispevalo k temu, da se bodo tisti, ki zdaj govorijo o dolgih postopkih, zavedali, kako pomembna je mehka moč EU, ki na koncu odloči. Če bi gospod Putin v zadnjih 20 letih in več, kar je bil predsednik Rusije in predsednik vlade, naredil več za to, da bi bila Rusija bolj privlačna, bi se morda Ukrajinci želeli približati Rusiji in ne EU. Da se ta ukrajinska želja zaustavlja s tanki v 21. stoletju, pa je popolnoma nevzdržno," je dejal Janša.
"Vojna se bo ustavila, ko bo Ukrajina dovolj močna, da ustavi ruske sile"
"Vse, kar daje Ukrajincem močnejše upanje, da zdržijo in se borijo, seveda vpliva na potek vojne. Ta vojna se bo ustavila, ko bo Ukrajina dovolj močna, da ustavi ruske sile, ki prodirajo. Šele takrat bo prišlo tudi do ustavitve ognja in resnih pogajanj ter tudi do neke rešitve, ki bo mogoče sprejemljiv kompromis za vse," napoveduje Janša.
Nadaljeval je, da "če ste poslušali izjave ruskega zunanjega ministra, Rusija uradno zanika, da bi sploh napadla Ukrajino. Dokler ima nekdo takšno stališče, ni mogoče pričakovati resnih pogajanj niti premikov v smeri miru. Smo še daleč od tega. Resna pogajanja se bodo začela, ko bo Ukrajina zaustavila prodiranje ruskih enot in ko bo lahko bolj poskrbela za obrambo svojega zračnega prostora − govorimo o nebu nad Ukrajino, Rusija namreč nima pristojnosti, da odloča o tem –, in šele takrat bodo lahko diplomati dobili besedo," je poudaril premier in dodal, da je to, kar gledamo zdaj, zavajanje Ruske federacije, da pridobi čas, zato da bi njene enote lahko dosegle določene taktične vojaške cilje.
Janša za Bloomberg: Narediti moramo več
Dogajanja v Ukrajini ne smemo dopuščati, narediti moramo veliko več, kot smo do zdaj, je za ameriško televizijo Bloomberg TV ob robu neformalnega vrha EU v Versaillesu dejal Janša. Ko se bo ruski predsednik moral začeti pogajati, pa bo na Zahodu, da ostane trden in ne popušča zgolj zato, ker se Putin želi pogajati, je dodal.
Večina pogovora je bila posvečena vojni v Ukrajini. Med drugim je Janša ponovil, da je razprava o prepovedi uvoza energentov iz Rusije v EU na mizi in ni vprašanje, ali bodo prepovedali uvoz, temveč kdaj ga bodo prepovedali.
"Vemo, da bomo ob tem določeno obdobje trpeli, toda to moramo storiti, kakor hitro je mogoče. Evropa je pripravljena na to situacijo in je tudi dovolj močna, da se bo stabilizirala. Rusija ni v poziciji, da bi nas lahko dolgoročno izsiljevala," je povedal.
Kot je dodal, je "zima zdaj za nami in glavni problem v povezavi z uvozom plina iz Rusije je, kako se pripraviti na prihodnjo zimo". Obenem je ocenil, da imamo dovolj časa za to, saj EU ima svoje vire. "Seveda ne bo lahko, a skupaj zmoremo," je zatrdil.
Spomnil je, da dejansko "že plačujemo ceno", saj "gre cena za zemeljski plin v višave", z denarjem, ki ga za energente plačujemo ruskemu Gazpromu, pa v bistvu kupujemo orožje, s katerim Rusi nato obstreljujejo kraje, kot je Mariupolj. Nedavni napad na tamkajšnjo porodnišnico je Janša znova označil za vojni zločin: "To je vojni zločin, kar je jasno, čeprav Rusija to zanika."
V zvezi z evropsko perspektivo Ukrajine in možnosti njenega polnopravnega članstva v Uniji, je pojasnil, da so med evropskimi voditelji določene razlike, saj nekateri zahtevajo, da bi bilo treba dati močno politično sporočilo in sprejeti Ukrajino v EU, "pri čemer govorimo o politični deklaraciji", medtem ko drugi vztrajajo pri upoštevanju postopkov, "kot da ni nevihte nad nami".
Na vprašanje Bloomberga, ali želi ruski predsednik Vladimir Putin ponovno vzpostaviti Sovjetsko zvezo, je Janša pritrdil, da je Putin "na tej poti z veliko hitrostjo". "Ni vprašanje, kaj Putin želi v prihodnosti, saj to že počne (...) Moramo se tudi zavedati, da bo šel tako daleč, kot je mogoče, sploh če bo zavzel Ukrajino," je dejal.
Prepričan pa je, da strateškega cilja, da bi zavzel Ukrajino, zamenjal vlado, zamenjal državo, Putin ne bo dosegel. "Na določeni točki se bo moral začeti pogajati in potem bo spet na Zahodu, da ostane trden v sprejetih sankcijah in ne popušča zgolj zato, ker se Putin želi pogajati," je dejal Janša.
Ob tem je poudaril tudi, da ni EU tista, ki lahko določi zaporo neba, temveč gre za razprave, ki morajo biti opravljene v okviru Nata. "Nebo nad neko državo se lahko zapre tako, da nekdo to naredi od zunaj, z letali prestrezniki, lahko pa tako, da tisti, ki je suveren nad tem prostorom, dobi sredstva, s katerimi zagotovi učinkovito protizračno obrambo. Ukrajinci nekaj tega imajo, dobivajo tudi pomoč. A ko gre za obliko te zaščite neba, obstaja veliko različnih modalitet. Lahko je to zgolj humanitarna stvar omejenega časa, lahko pa je to suvereno obvladovanje tega zračnega prostora, do česar ima vsaka suverena država pravico," je povedal premier in dodal, da za zdaj pogovori tečejo v smer, da Ukrajina postane dovolj močna, da zaščiti glavna naselja pred letalskimi in balističnimi napadi. "Če opazujete situacijo, Rusija zelo omejeno uporablja najmodernejša letala, ker se jih boji izgubiti. Gre namreč za letala, ki stanejo blizu sto milijonov evrov, in vsaka izguba bi oslabila rusko vojaško moč," je še povedal premier, ki je ocenil tudi, da je v Kremlju očitno neka miselnost iz sovjetskih časov, "kjer mislijo, da se morajo zoperstaviti vsemu, čeprav jih nihče ne ogroža". Ob tem je menil, da Putina in Rusijo ogroža možnost nastanka neke normalne svobodne družbe, kjer se vlade in predsedniki menjavajo, kjer ljudje želijo živeti v miru, blagostanju in svobodi.
49