Janša: Z brexitom se je začela bitka za Evropo, rezultat ni znan

Prvak opozicije je sodeloval v javni tribuni v organizaciji Zbora za republiko z naslovom Sta Slovenija in Evropska unija na pragu prelomnih časov? In če – kako in kam?. Poleg predsednika SDS Janeza Janše so v debati sodelovali še evropski poslanec Lojze Peterle, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, nekdanji minister za izobraževanje Žiga Turk, pravnik Matej Avbelj, nekdanji ustavni sodnik in minister Peter Jambrek, literarni zgodovinar in kritik Janko Kos, nekdanji stalni predstavnik Slovenije pri EU Igor Senčar in nekdanji minister Andrej Umek.

Poglejmo, kaj so povedali udeleženci:

"Slovenci smo se z odločitvijo za osamosvojitev odločili, da se vrnemo v Evropo"

Foto: Matej Leskovšek Igor Senčar: spomnil je na izzive, ki pestijo EU, na begunce, varnostne grožnje in teroristično grožnjo. "Slovenci smo se z odločitvijo za osamosvojitev odločili, da se vrnemo v Evropo. Oboje je bilo mogoče po padcu komunizma. Evropa je ponujala okolje, v katerem je lahko bila uspešna naša pot. Smo del EU, ki je tudi naša domovina in zanjo smo odgovorni. Njena dobrobit je tesno povezana z našo dobrobitjo."

"Evropa je še zmeraj izvor zahodne civilizacije"

Foto: Matej Leskovšek Janko Kos: Slovenci smo v 20. stoletju preživeli razpad treh večnacionalnih držav: Avstro-Ogrske, prve Jugoslavije leta 1942 in leta 1991 še druge Jugoslavije. Do zadnjega se je politično življenje teh držav dogajalo iz središča, ki je odločalo o vsem. Zdaj se bojimo razpada EU, kar pomeni, da mislimo, da se mora EU izogibati tem čerem, ki so pripeljale do propada večnacionalnih držav.

Velika želja Evropejcev je, da bi bili pomemben, močan igralec v globalni igri. Prvi, ki je o tem razmišljal, je bil Friedrich Nietzsche, ki je še vedno aktualen. Razmišljal je o Evropi. Ni bil zadovoljen z duhovnim in drugim stanjem Evrope 19. stoletja, zlasti z Evropejci, ki so se mu zdeli pomehkuženi. Zoper to je postavil zahtevo, naj vendarle zraste v Evropi neka volja do moči, da bi si želela zavladati svetu. Pogoj je bil, da bi majhne države nadomestili z veliko politiko. Odklanjal je nacionalizme, zahteval je odpravo narodov, kar je pomenilo, da je treba ustvariti nekega novega evropskega človeka, in to s križanjem. Treba je ustvariti novo mešanico ljudi, iz katere bi zrasel novi človek. Lahko si mislimo, kako si je to predstavljal v svojem času in kaj bi to pomenilo v našem. Ta vizija je za Slovence neprijetna in nezaželena.

V čem je pravzaprav enotnost EU? Na prvi pogled bi lahko rekli, da je gospodarska, politična. Bistvo vsake civilizacije pa je tudi vera. Evropa je še zmeraj izvor zahodne civilizacije, EU pa je, ali naj bi bila, neko jedro, jedrna politična tvorba, ki kaže smer.

"Ni vse v krizi, marsikaj deluje, a se o tem ne piše"

Foto: Matej Leskovšek Lojze Peterle: Politična dolžnost je, da se izognemo destruktivni fazi evropskega razvoja. Ni vse v krizi, marsikaj deluje, a se o tem ne piše. V krizi pa je nekaj bistvenih elementov. Zmanjkalo je smisla za skupno ali skupnost. Ko me sprašujejo, kakšne razlike vidim med nekdanjo Jugoslavijo in EU, pravim, da vidim tudi podobnosti. Jugoslavija je obstala zaradi komunistov, ki niso več našli skupnih imenovalcev. Krizo Evrope doživljam skozi vprašanje, kaj so naši skupni imenovalci, skupni interesi, kaj hočemo delati skupaj.

Fragmentacija Evrope ne bi bil primeren odgovor na globalizacijo. Okoli Evrope gori, mi pa govorimo, da bi ustanovili evropsko vojsko. Zanima me, kdo se bo odločil, kam jo bomo poslali, za katere namene bodo padali Evropejci. Tu pridemo do pomanjkanja politične volje. Že dolgo ne deluje več nemško-francoski motor. Pojavila se je velika simetrija, ki dobiva čedalje več tudi problematičnih političnih interpretacij. Zame je to eno od bistvenih vprašanj; ali je mogoče bistveno kmalu zagnati ta motor? Franciji gospodarsko že nekaj časa ne gre. Ne predstavljam si, kako bi deloval par Le Pen-Schultz.

Mislim, da brexit in migracije niso naša glavna težava, bolj to, kako se zmeniti, kaj bomo delali skupaj. V Evropi je treba spremeniti vedenje, se držati dogovorjenega in priti do tega, da Bruslja nacionalni voditelji ne bi dojemali kot bojišče, od koder prinesejo zmago domov, temveč nedokončano gradbišče. Poslušamo vprašanja, kam se bo plasirala Slovenija. Zanimivi bomo samo, če se bomo dogovorili, kaj hočemo v Evropi, kakšno Evropo hočemo, še prej pa, kakšno Slovenijo hočemo.

"Ni Moskva močna, Evropa je šibka"

Foto: Bojan Puhek Janez Janša: Nesporno je, da je interes Slovenije, da EU obstane. Vprašanje ni, ali se borimo zanjo ali postavljamo na noge neko novo EU. Vprašanje je, ali lahko to obdržimo. Z brexitom se je začela bitka za Evropo, rezultat ni znan. Slovenci še nismo živeli v tako ugodnem okolju, kot je ta. EU ima pet velikih težav: demografijo (rodnost v Evropi je bila pred 50 leti za polovico višja, ko se je v Evropi nižala, pa se je v njeni okolici potrojila). Evropa je bogata in stara, okolje je mlado in revno. Te strukturne razlike povzročajo migrantski pritisk na Evropo, ki se bo zgolj še krepil.

To je v tem trenutku največja težava. Naslednja je terorizem oziroma radikalni islam. Skupina ljudi lahko s tremi bombami pred volitvami v neki večji državi spremeni tok zgodovine. Težava so apetiti Rusije, ki se zdi močna, čeprav je po gospodarski moči nekakšen ekvivalent Veliki Britaniji. Ni Moskva močna, Evropa je šibka.

Težava je tudi nedorasla politična elita, ki ima Evropo trenutno v rokah. Če bi ti ljudje odločali o naši usodi leta 1990, 1991, dvomim, da nekateri ne bi šli nazaj in znova zgradili Berlinskega zidu. To ni generacija, ki je gradila EU kot povojni, mirovni projekt. To je generacija, ki dobi po 30 tisoč evrov mesečne plače. So birokrati, ne vidijo gozda.

Migracije niso nekaj novega, ni jih mogoče preprečiti, treba pa jih je nadzirati. Evropski socialisti* so pred leti premislili, da s politiko odprtih vrat dobivajo morebitne volilne glasove. Leta 2015 je pri tem popustila Nemčija. Leta 2015 je EU, kot jo poznamo danes, začela razpadati. Ne zaradi števila migrantov, temveč zaradi načina, kako se je to zgodilo. Zaradi kreatorja te težave; če Nemci nekaj rečejo, potem to drži. Sistem se je porušil. To je zagotovo vplivalo na tisti odstotek, ki se je odločil za brexit. Ta je katastrofa. Ne vem, kaj bo z Britanci, mislim, da bodo preživeli. Z njihovim odhodom pa se v Evropi spreminja ravnotežje. Evropa postaja nemška Evropa, kakor koli si to predstavljamo, v dobrem ali slabem.

"Nad EU se pritožujejo Slovenci, ki bi raje videli nadaljevanje hladne vojne"

Foto: Ana Kovač Dimitrij Rupel: EU počiva na spravi sovražnikov iz druge svetovne vojne ter na koncu hladne vojne. Slovenija pa ni sprejela niti sprave med sovražniki iz 2. svetovne vojne niti konca hladne vojne. Pri nas se ukvarjamo z drugo svetovno vojno, Evropa pa se ukvarja z združevanjem narodov in držav.

V teh dneh se pojavlja vprašanje verodostojnosti naših mejnih organov. Ljudje se pritožujejo, da je treba na meji predolgo čakati, in bi radi spremenili sistem, ki veleva nadzor na mejah. To bi lahko pomenilo, da bi Slovenija zapravila schengenski sistem. Podlage evropskega življenja pri nas niso povsem sprejete. Nad EU se pritožujejo Slovenci, ki bi raje videli nadaljevanje hladne vojne.

"Evrope več hitrosti ni smiselno problematizirati, ker ta že obstaja"

Foto: Matej Povše Andrej Umek: Kriza EU je nastala, ker v Evropi ne spoštujemo dogovorjenega. Evropske pogodbe so odpravile vzroke za medsebojne konflikte. Ta koncept je deloval do nastopa krize. Nad tem konceptom smo bili Slovenci očarani.

Z nastopom gospodarske in nato imigrantske krize pa je velik del članic uveljavljena pravila kršil. EU se na te kršitve ni odzvala, niti se ni mogla odzvati. S tem se gradi nezaupanje do EU.

Rešitev vidim v stabiliziranju zdajšnje EU, nato s širitvijo gospodarske integracije nacionalnih držav. Evrope več hitrosti ni smiselno problematizirati, ker ta že obstaja.

"Brez skupne identitete ni skupne države"

Foto: Klemen Korenjak Žiga Turk: Časi niso prelomni, imajo pa izzive. Migracije, upravljanje evroobmočja, izstop Velike Britanije. Izzive je treba reševati. Enako velja za Slovenijo, časi niso nič prelomni. Upamo, da bi namesto debat o preteklosti imeli ukrepanje v sedanjosti. Dobro ukrepanje bi bile reforme, ki se niso zgodile, niti za boljše gospodarsko okolje niti za bolj učinkovito politično okolje. EU je tako kot Slovenija tvorba, ki jo je politično težko voditi.

Bruselj se ljudem ne zdi legitimen, ker ne razumejo, zakaj bi morali na primer Portugalci spoštovati poslance, ki so jih izvolili Nemci. Brez skupne identitete ni skupne države. Ta identiteta pa ne morejo biti univerzalni koncepti človekovih pravic. To so lahko evropska kultura, civilizacija, vključno s krščanstvom.

"Predlagam, da resno vzamemo opozorila, da ne vemo, kaj se bo čez eno leto dogajalo z EU in v njej"

Foto: Matej Leskovšek Peter Jambrek: Slovenija in EU sta sredi viharja, dramatične in v dosedanji zgodovini EU še nedoživete krize, ki je večplastna. Ko je razpadala Jugoslavija, nas je nekaj trdilo, da je sredi globoke krize in je nepredvidljiva. Ampak takrat nismo vedeli, da se bo ta kriza razpletla že v letu dni, da bo padel Berlinski zid.

Predlagam, da resno vzamemo opozorila, da ne vemo, kaj se bo dogajalo čez eno leto v EU in z njo. Usoda Slovenije pa je močno odvisna od tega. V osredju so evropske zunanje meje: varovane meje so odgovor na migrantsko krizo in hkrati na položaj EU v globalni igri velikih igralcev. Svoje vloge EU ne more načeti z voljo do kulturne moči, na Nietzschejev način, temveč z močno voljo do samoobrambe, ki se začne pri zunanjih mejah z njihovim varovanjem in obrambo. EU zdaj pripoznava, da je to nujno potrebno, a nima mehanizmov za dosego teh ciljev.

"V zlatih letih smo Slovenci EU dojemali kot odrešitelja iz komunističnih spon"

Foto: Bor Slana Matej Avbelj: V zlatih letih smo Slovenci EU dojemali kot odrešitelja iz komunističnih spon. Imeli smo potrebo, da se vrnemo nazaj v Evropo. Seveda je obstajalo nasprotovanje, predvsem tistih, ki so se tedaj počutili dobro v Jugoslaviji. EU je Slovenijo sprva dojemala kot pridno učenko, kot zgled.

V fazi ekonomske krize se nam je Bruselj pokazal kot nadzornik, strog učitelj, ki nas sprašuje, ali smo opravili domačo nalogo, sicer pride trojka. Tedaj se je prvič začel spodbujati kritičen odnos do Bruslja. Začelo se je poveličevati nekdanjo Jugoslavijo.

Ko smo vstopili v tretjo fazo po letu 2015 in se je izkazalo, da EU ni rešila nobene od svojih kriz, smo jo začeli dojemati kot nekoga, ki nam je enak: tako kot pri nas tam stvari ne delujejo. Vstopili smo v obdobje političnega pragmatizma, ko se EU uporablja in zlorablja za potrebe notranje politike. EU postaja grešni kozel, odlagališče za odlaganje nacionalnih težav. EU je vse bolj dimna zavesa za skrivanje lastne nacionalne nesposobnosti. Primer je teran: EU obtožujemo, da je dala teran Hrvatom.

*21.20 Namesto Evropski socialisti smo sprva napačno napisali Evropska ljudska stranka.