Janez Janša
Četrtek, 17. 11. 2016, 17.13
4 leta, 10 mesecev
"Janševo" zemljišče v Trenti še brez kupca, policija ustavila preiskavo dražbe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,78
19
Nekdanje zemljišče predsednika SDS Janeza Janše v Trenti, ki ga je v začetku leta na dražbi kupilo podjetje Nepremičnina in ga kmalu začelo prodajati dalje, za zdaj ni pritegnilo večjega zanimanja. Policisti pa v preiskavi sumov o "umetnem" dvigovanju cene zemljišča na dražbi niso ugotovili nepravilnosti.
Zemljišče, ki ga je ob začetku svojega prvega mandata na mestu predsednika vlade leta 2005 prvak SDS Janez Janša prodal gradbincu Eurogradnje in nato naprej Imosu, je po stečaju Imosa pred dvema letoma pristalo v njegovi stečajni masi. Na januarski dražbi ga je nato kupilo kranjsko podjetje Nepremičnina.
Dražbe se je udeležilo 18 dražiteljev. Stečajna upraviteljica Branka Remškar je izklicno ceno postavila pri dobrih 17 tisoč evrih (dober evro za kvadratni meter), cena pa je krepko narasla: končni kupec, podjetje Nepremičnina Damjana Podjeda, je za zemljišče na koncu odštelo 127 tisoč evrov.
Preberite še:
Nekdanje Janševo zemljišče na dražbi prodali za dobrih 127 tisoč evrov
Nekdanja Janševa parcela v Trenti plačana
Ocena cenilke: Zemljišče v Trenti, ki ga je Janša prodal Imosu, vredno 17 tisočakov
Zemljišče v Trenti je od marca naprej na prodaj za 127 tisoč evrov (okoli osem evrov na kvadratni meter). Kupca za zdaj ni.
Kaj se je dogajalo na dražbi?
Eden od udeležencev dražbe, ki ne želi biti imenovan, nam je dejal, da je bilo po njegovi oceni očitno, da se cena umetno dviguje. Ko je cena dosegla okrog 30 tisoč evrov, naj bi se pojavili trije dražitelji, ki so po njegovi oceni igrali precej usklajeno in dvignili ceno. Po koliko so zviševali, se ne spomni.
"V prodajah v stečajih je sicer normalno, da se cena dvigne, a nisem še doživel primera, ko bi cena presegla dvakratnik izklicne cene. Tu pa je kupec na koncu plačal sedemkrat višjo ceno," pravi sogovornik.
Policija ni ugotovila nepravilnosti
Očitki o tem, da naj bi bila dražba zrežirana, so prišli na uho specializiranemu tožilstvu in policiji, ki sta začela preiskovati sum kaznivega dejanja oviranja pravosodnih in drugih državnih organov. Pod drobnogledom naj bi bila med drugimi družba Prima Immobilia v lasti Darka Šmida, ki jo vodi Gregor Jeza, (nekdanji) član SDS.
Organi pregona naj bi sumili, da so želeli dražitelji z umetnim dvigovanjem cene vplivati na izid kazenskega postopka zaradi prodaje zemljišča v Trenti leta 2005, v katerem so nepravilnosti osumljeni prvak SDS Janez Janša, nekdanji predsednik uprave Imosa Branko Kastelic in nekdanji direktor Eurogradenj Klemen Gantar (več o preiskavi v spodnjem okvirju).
A na policiji zdaj pravijo, da preiskava ni pokazala sumov preiskovanega ali kakšnega drugega kaznivega dejanja, zato so podali poročilo na specializirano tožilstvo, kar pomeni, da je zadeva končana.
Kupca za zemljišče še ni našel
Podjed medtem že od marca na nepremičninskem portalu Nepremicnine.net oglašuje zemljišče. Zanj želi 142 tisoč evrov (okrog osem evrov za kvadratni meter), torej okrog deset odstotkov več, kot je plačal sam.
V pol leta je bilo nekaj zanimanja, a kupca še ni našel, pravi. Sam niti ni pričakoval, da bo zemljišče prodano "čez noč", saj je zaradi lokacije in velikosti (slabih 16 tisoč kvadratnih metrov) specifično.
"Mora se najti kupec, ki mu bo to všeč. Pol leta ni dolga doba za prodajo take nepremičnine," ocenjuje.
Kot lastnik je v zemljiški knjigi še vedno naveden Imos. Podjed je že aprila, po plačilu kupnine in izdanem sklepu sodišča o prodaji, podal zahtevo za vpis spremembe lastninske pravice. "Predlog smo vložili že aprila, a traja, da je sprememba vpisana v zemljiško knjigo," pojasnjuje Podjed.
Janševi posli z Imosom
Protikorupcijska komisija je v začetku leta 2013, ko jo je vodil današnji minister za pravosodje Goran Klemenčič, izdala za Janšo precej obremenilno poročilo. V tem je med drugim problematizirala Janševe posle s podjetjema Eurogradnje in Imos.
Lastnik okoli 15 tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča je bil nekoč predsednik SDS Janez Janša. Leta 1992 ga je kupil za 1,3 milijona tolarjev (okoli 25 tisoč evrov), leta 2005 – nekaj mesecev po tem, ko je prvič postal predsednik vlade – pa nato prodal podjetju Eurogradnje za 131 tisoč evrov (dobrih osem evrov za kvadratni meter). Po oceni Gursa je bilo zemljišče takrat vredno okoli 11 tisoč evrov.
Eurogradnje so leto pozneje zemljišče prodale Imosu, ki je Eurogradnjam za zemljišče plačal 146 tisoč evrov. Nekdanji direktor Eurogradenj Klemen Gantar je decembra 2011 za Dnevnik potrdil, da "je šlo za začasen odkup" in da so podrobnosti posla urejali na Imosu.
Skoraj hkrati s prodajo zemljišča v Trenti je Janša sklenil še dva posla z Imosom. Najprej mu je že kot predsednik vlade aprila 2005 za 91 tisoč evrov prodal dobrih 44 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Neubergerjevi ulici v Ljubljani. Z izkupičkom od obeh prodaj pa je Janša julija 2005 od Imosa za 236 tisoč evrov kupil skoraj 89 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Komenskega ulici v Ljubljani.
Nad Janšo KPK in organi pregona
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v začetku leta 2013 nato objavila za Janšo precej obremenilno poročilo, v katerem je med drugim ugotovila, da je podjetje Eurogradnje preplačalo zemljišče in s tem sofinanciralo nakup stanovanja v Ljubljani, in ocenila, da je s tem Janša pridobil najmanj sto tisoč evrov premoženjske koristi.
Sodišče je poročilo komisije, izdano v času, ko jo je vodil trenutni pravosodni minister Goran Klemenčič, kasneje sicer zavrnilo, a je ta očitek ostal tudi v novem poročilu, ki ga je izdala komisija pod vodstvom Borisa Štefaneca in je pravnomočno postalo lani. Janša se na lansko poročilo komisije ni odzval.
Konec leta 2013 je policija v zvezi s poslom podala ovadbo, novembra leto pozneje pa je postal pravnomočen sklep o uvedbi sodne preiskave zoper Janšo, nekdanjega predsednika uprave Imosa Branka Kastelica in nekdanjega direktorja Eurogradenj Klemna Gantarja.
Janša je januarja 2013 visoko ceno, ki sta jo gradbinca plačala, obrazložil z navedbami, da naj bi Imos na zemljišču želel postaviti apartmajski objekt, a je Dnevnik nato poročal, da je občina Bovec pred prodajo podjetju Eurogradnje izdala lokacijsko informacijo, iz katere je bilo razvidno, da gradnja apartmajskega objekta na tem področju sploh ni mogoča (to preprečujejo določbe zakona o TNP, zakona o ohranjanju narave in zakona o vodah). Nobeno od podjetij niti ni nikdar zaprosilo za spremembo namembnosti (kmetijskega) zemljišča.
19