Srdjan Cvjetović

Sreda,
9. 10. 2013,
14.42

Osveženo pred

9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Zmago Jelinčič - Plemeniti knjiga Hrvaška arbitraža meja Avstrija

Sreda, 9. 10. 2013, 14.42

9 mesecev

Jelinčič: Hrvaška država ni legalna (Video)

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Manifest avstrijskega cesarja Karla I. iz leta 1918 je edini dokument, po katerem se lahko danes postavijo meje, je ponovil Zmago Jelinčič Plemeniti ob predstavitvi svoje nove knjige.

Dve leti po zagovoru svojega magistrskega dela na beograjski Akademiji za diplomacijo in varnostne vede je Zmago Jelinčič Plemeniti njegovo vsebino predstavil v knjigi z naslovom Ali je Hrvaška država legalna.

"Tako dolgo je trajalo, ker mi tako dolgo pri nas nihče ni želel objaviti knjige s tako vsebino," je povedal avtor, ki ni skoparil s pikrimi besedami čez domače politike vseh barv, ti se po njegovem mnenju ne zavzemajo dovolj in pravilno za interese Slovenije in Slovencev.

"Ne arbitražni sporazum, temveč sporazum o arbitraži" Kot že v svoji magistrski nalogi se Jelinčič v knjigi posveča vprašanju razmejitve med Slovenijo in Hrvaško, na katerega se slovenska politika, je prepričan Jelinčič, med oblikovanjem sporazuma o arbitraži (prepričan je, da je pojem arbitražni sporazum v tem primeru napačen in neustrezen) ni ustrezno pripravila.

Karlov manifest temelj za neodvisnost Dalmacije Jelinčič namreč zatrjuje, da je edini mednarodnopravni zakoniti in veljavni dokument, po katerem bi lahko danes določali meje na našem koščku sveta, manifest avstrijskega cesarja Karla I. Ta dokument z datumom 16. oktober 1918 je deželam avstrijskega cesarstva znotraj Avstro-Ogrske monarhije omogočil osnovanje državnih tvorb po nacionalnih jezikovnih področjih.

"Hrvaška pa je bila del Ogrske, ki je bila enotna, zato Hrvaška ni imela državotvornosti – z izjemo Dalmacije, ki je bila del avstrijskega cesarstva in bi zato na podlagi Karlovega manifesta imela podlago za samostojnost," utemeljuje svoja stališča Jelinčič.

Medmurje s Čakovcem, Istra, trije kvarnerski otoki "Dokument, ki je eden od temeljev državnosti današnje Republike Avstrije, je to pravico dal tudi slovenskim deželam, a so to potem politični vplivi in vplivi onemogočili," nadaljuje Jelinčič, ki razlaga, kako se je ozemlje teh nekdanjih slovenskih dežel znotraj avstrijskega cesarstva po letu 1918 še krčilo. "Najprej so nam Hrvati vzeli Medmurje s Čakovcem, del nekdanje mariborske oblasti, po drugi svetovni vojni pa še Istro," pove avtor knjige, ki je prepričan, da so dokumenti, ki jih navaja, veljavna utemeljitev za "vrnitev Medmurja, Istre in treh kvarnerskih otokov Sloveniji".

Meja z Avstrijo, Italijo in Madžarsko dokončna Če bi morali upoštevati Karlov manifest, zakaj je potem vprašljiva le meja med Slovenijo in Hrvaško, ne pa tudi meje Slovenije z drugimi državami, smo vprašali Jelinčiča. "Meje z Avstrijo, Italijo in Madžarsko so bile mednarodnopravno določene znotraj SFRJ in se zato ne morejo spreminjati, medtem ko so bile meje socialističnih republik zgolj administrativne, nek notranji dogovor," se ne pusti zmesti Jelinčič.

Jelinčič je prepričan, da arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško ne bo ugodna za Slovenijo, a ne namerava vreči puške v koruzo: "Kar je dogovorjeno na neveljavnih, netočnih in lažnih predpostavkah, je nično in je temelj za revizijo."

Zmago Jelinčič Plemeniti načrtuje tudi srbski prevod svoje knjige in pričakuje, da bo tam sprejeta z več posluha kot pri nas. "Vsega tega naši tako imenovani mednarodni pravniki ne vedo, ne poznajo ali nočejo poznati," je še povedal.