Jožka Hegler: Ljubljana potrebuje več kot 5000 neprofitnih stanovanj

Sklad ima po več letih pripravljenih več projektov kot zagotovljenih sredstev, zato jim je mestni svet odobril zadolževanje v višini 14 milijonov evrov. Za zadnji, 12. razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem se je rok za prijavo že iztekel. Pravzaprav zdaj poteka postopek preverjanja vlog. Kakšne so potrebe po neprofitnih stanovanjih in kaj lahko Ljubljana dejansko ponudi?

Razkorak med potrebami in možnostmi je seveda ogromen. Na zadnji razpis je oddalo vloge 2130 prosilcev, razpisanih pa je bilo okvirno 300 stanovanj. Po tej prednostni listi, ki smo jo izdelali, da so lahko komisije začele z delom na terenu, je le nekaj nad 200 vlog takšnih, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev in bodo zavržene. Se pravi, da imamo še vedno približno 1900 ljudi, ki pa so upravičeni do dodelitve neprofitnega najemnega stanovanja v Ljubljani.

Tudi po tem zadnjem razpisu bo 1600 upravičencev ostalo brez neprofitnega najemnega stanovanja. Kdaj bodo lahko prišli na vrsto? Kako poteka načrtovanje neprofitnih najemnih stanovanj?

Obseg naših načrtov se je zelo povečal. Kot pišemo v stanovanjskem programu za leti 2008 in 2009, imamo v pripravi skoraj 900 stanovanj. Vendar pa se zdaj že soočamo s problemom zagotavljanja finančnih sredstev. Tako kot smo se morali v preteklih letih vedno opravičevati, zakaj nismo uspeli porabiti razpoložljivih sredstev, je sedaj situacija povsem obrnjena. Imamo toliko projektov, da je bilo tudi glede na finančni načrt javnega stanovanjskega sklada za leto 2008 projektov kar za 100 odstotkov več, kot pa je bilo zagotovljenih sredstev.

Zato smo pri finančnem načrtu naredili poseben spisek tistih projektov, ki jih je možno realizirati, v kolikor bodo zagotovljena sredstva. In mestni svet je na ponedeljkovi seji odobril dodatno zadolževanje stanovanjskega sklada. Tako bosta omogočena dva projekta, Center starejših Trnovo in druga faza Celovških dvorov. Medtem pa seveda potekajo tudi resna dogovarjanja s Stanovanjskim skladom RS, da bi nas spremljali kot soinvestitorji pri prvi fazi nakupa stanovanj v Celovških dvorih. Vendar je tu kar nekaj problemov, glede na to, da republiški stanovanjski sklad zelo trdno stoji na svojih razpisnih pogojih, ki pa so nekoliko neživljenjski. Kljub vsemu računamo, da bomo prišli do dogovora.

Če potegneva črto pod vse to. Kakšen je fond neprofitnih najemnih stanovanj v Ljubljani, ki so že oddana? Številka neprofitnih stanovanj, ki so že oddana, se pravzaprav v zadnjih petih, šestih letih vrti okoli številke 3200. Sliši se čudno, da kljub vsem investicijam, ki so bile v tem času izvedene, številka stagnira. Razlog je v tem, da v vsakem letu skozi postopke denacionalizacije ali posledično potem še obvezne prodaje stanovanj po stanovanjskem zakonu iz obstoječega stanovanjskega fonda izločimo med 150 in 200 stanovanj.

Kakšne pa so potrebe? Lahko temu prištejemo še približno 2000 prosilcev, ki so se javili na razpis, in smo potem na številki dobrih 5000 potrebnih neprofitnih najemnih stanovanj v Ljubljani?

Z možnostjo dodelitve se povečujejo tudi potrebe po dodelitvi. To smo zelo jasno videli pri dodeljevanju bivalnih enot, s čimer smo začeli pred desetimi leti. Dokler ta instrument ni bil tako uveljavljen in poznan, je zadoščalo nekaj bivalnih enot na leto. Trenutno pa imamo oddanih več kot 100 bivalnih enot in čakalno vrsto več kot 60 upravičencev. Podobno je tudi pri dodelitvi stanovanj. Mislim, da so potrebe več kot 5000 neprofitnih stanovanj v Ljubljani. Da pa bi lahko ujeli ta največji razkorak, bi morali v roku dveh let zagotoviti vsaj 1000 do 1500 stanovanj. Potem bi lahko pokrivali vsakoletni prirastek.

Omenili ste, da imate nastavke za 900 stanovanj. Ali bodo dograjena v dveh letih? V teh dveh letih ne bo vse to dograjeno. Trenutno imamo v gradnji 126 stanovanj v Zeleni jami in 31 stanovanj na Viški. Prav tako se gradijo stanovanja v Celovških dvorih, kjer smo že sklenili pogodbo za 150 stanovanj in imamo sklenjeno predpogodbo, z odobrenim financiranjem pa tudi možnost sklenitve pogodbe za nadaljnjih 150 stanovanj, skupaj 300 stanovanj. Poleg tega smo tik pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja v Polju II za 183 stanovanj. Izvaja pa se tudi projekt preselitve dejavnosti Papir servisa z lokacije Pod ježami v poslovno cono Dobrunje, kjer naj bi na sedanji lokaciji prav tako omogočili gradnjo stanovanjskega objekta. MOL naj bi pridobila del stanovanj na račun zemljišča, ki ga ima v Dobrunjah, del stanovanj pa bi preko javnega sklada kupili po vnaprej dogovorjeni ceni. Tu naj bi šlo okvirno za 200 stanovanj.

Poleg tega pa je pred nami še velik projekt gradnje stanovanjske soseske Stanežiče, kjer pa je možno zagotoviti okvirno 5000 stanovanj. Model izgradnje te stanovanjske soseske še ni do konca dorečen. Razmišljamo o različnih modelih od javno-zasebnih partnerstev do prodaje določenih zemljišč in podobno, kajti zalogaj je izjemno velik. Gre pravzaprav za velikost ene srednje velikih slovenskih občin. Poleg tega pa je pred začetkom gradnje v Stanežičah potrebno zagotoviti komunalno infrastrukturo, kjer je kritičen predvsem nov kanalizacijski zbiralnik in sistem zagotavljanja oskrbe s toploto in hladom. Razmišljamo o več možnostih, ali bo šlo za novo toplotno postajo na plin ali pa bo šlo za alternativna goriva. Vsekakor pa je treba izvesti tudi rekonstrukcijo Celovške ceste, ker bo nova soseska tudi dodatna prometna obremenitev.

Koliko stanovanj pa bo v Stanežičah zagotovil stanovanjski sklad? Kot sem že rekla, je to projekt MOL oz. eden izmed 22 županovih projektov. Dejansko gre za nalogo, ki jo še usklajujemo, prav tako delež med tržnimi in najemnimi stanovanji.

Kakšen pa je časovni okvir za Stanežiče?

Najprej je treba zagotoviti javno infrastrukturo in ti projekti pri VO-KA, Energetiki in podobno že potekajo. Poleg tega pa izhodišča, pridobljena z javnim natečajem za Stanežiče, vgrajujemo v planski dokument MOL, ki se bo sprejemal v naslednjih mesecih.

Poleg zagotavljanja neprofitnih najemnih stanovanj je naloga sklada tudi zagotavljanje bivalnih enot. Ali pri načrtovanju vključujete tudi gradnjo po nizkoenergetskih standardih? Na skladu pripravljamo gradnjo posebnega objekta bivalnih enot, kjer je zanimivo to, da bo objekt zgrajen v standardu energetsko pasivnega objekta. Prav na področju varčne rabe energije z vključitvijo v projekt Evropske unije za varčevanje z energijo REBECEE pravzaprav pripravljamo več projektov energetsko varčne gradnje. Obnovili smo že dva stanovanjska objekta z 80 stanovanji na Steletovi 8 in Kvedrovi 17, kjer smo objekta obnovili v nizkoenergetskem standardu. Del stanovanj v načrtovani soseski Polje II bo prav tako zgrajen po nizkoenergetskem standardu. Na objektu za posebne potrebe na Pipanovi in na enem od objektov v Polju II pa bomo vgradili tudi sončne celice. Tako bomo postali proizvajalci električne energije, za kar smo se morali tudi dodatno registrirati.

Težimo namreč k temu, da bi bili stroški obratovanja čim nižji. Skozi sistem subvencioniranja lahko tisti z nizkimi dohodki pridobijo subvencijo najemnine, ni pa instrumentov za subvencioniranje obratovalnih stroškov. Zato želimo z načinom gradnje in prenove te stroške zmanjšati. Trajnostna gradnja je eno od naših načel, tudi če ni predpisano. Nekateri trdijo, da jih skozi postopke javnih naročil ni možno izvajati, mi pa trdimo obratno. Seveda, če se za to zavestno odločiš in to postaviš kot pogoj. Zdi se nam, da bi morali prav javni naročniki dajati zgled tudi tržni gradnji, kaj je prava usmeritev v pogojih, ko pravzaprav že nosimo posledice neodgovornega ravnanja z okoljem.