Kaj pri predlaganem varčevanju moti sindikate

Pred jutrišnjim začetkom pogajanj med vlado in socialnimi partnerji so sindikati javnega sektorja predstavili odnos do predlaganih ukrepov vlade v javnem sektorju.

Trenutni vladni predlog vključuje podaljšanje varčevalnih ukrepov, ki veljajo do konca leta, ob tem pa še nekatere dodatne, s katerimi bi maso plač zmanjšali za še tri odstotke. Tako tudi v letu 2015 ne bi bilo napredovanj, redne delovne uspešnosti, regres bi bil izplačan v znižani višini, v dodatno pokojninsko zavarovanje pa bi vplačevali znižane premije. Še naprej bi veljala spremenjena plačna lestvica z znižanimi vrednostmi plačnih razredov.

Obeti težkih pogajanj Poleg tega vlada predlaga ukinitev dodatka za stalnost in dodatka za specializacijo, magisterij ter doktorat. Znižati želi dodatek za delovno dobo, delo v nedeljo ter ob praznikih.

Vlada je pri imenovanju pogajalske skupine že določila, da je ta pooblaščena tudi za pogajanja s koordinacijo stavkovnih odborov.

"Jutri gremo za pogajalsko mizo z vlado. Pogajanja bodo zagotovo težka, saj nam je članstvo postavilo meje. Naš protipredlog bo v najboljšem primeru vključeval podaljšanje trenutnih ukrepov, ob tem pa še zahtevo za sprostitev napredovanj in iskanje prihrankov na prihodkovni strani proračuna," je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

Nepravični in neenakopravni ukrepi Sekretarka sindikata zdravstvenega in socialnega varstva Mojca Šumar je presenečena nad izjavami članov vlade, da so se sindikati javnega sektorja pretirano odzvali na predloge ukrepov za zmanjšanje mase plač v javnem sektorju.

"Gre za odziv na provokacijo vlade. Ukrepi nepravično in neenakopravno posegajo v dejavnosti, ki so že danes preobremenjene in kadrovsko podhranjene," je pojasnila Šumarjeva in spomnila, da so sindikati že leta 2008, ob prehodu na nov plačni sistem, privolili v bistveno znižanje dodatkov. Zato je zahteva po dodatnem zniževanju teh dodatkov zanj nesprejemljiv.

Med bolničarji, strežnicami, vzdrževalci in kuharji, ki delajo 24 ur na dan, vse dni v letu, imajo namreč že danes težave z zagotavljanjem minimalne plače. Dodatki predstavljajo tretjino plače teh poklicev, glavnino teh pa pomenijo dodatki za manj ugoden delovni čas.

Gre za novodobni mobing? "Slovensko zdravstvo potrebuje nove vire financiranja. Zavedanje vlade mora biti, da je vlaganje v zdravstvo vlaganje v zdravo prebivalstvo, ki pozitivno vpliva na produktivnost in gospodarsko rast. Pristop vlade, ki javnim uslužbencem dnevno dopovedujejo, naj bodo veseli, da imajo službo, pa čeprav bodo prejeli manjše plače, je ustrahovanje zaposlenih oziroma novodobni mobing. Zaposleni niso srečni, ker imajo službe, ampak bodo srečni takrat, ko bodo za svoje delo dostojno plačani," je kritično stanje svojega članstva ponazorila sekretarka sindikata zdravstvenega in socialnega varstva.

Da so delavci javnega sektorja že v tem trenutku pod varčevalnimi ukrepi in da so kadrovsko močno podhranjeni, je zatrdil tudi sekretar sindikata poklicnega gasilstva David Švarc.

"Nesprejemljivo je, da nam gospodje s foteljev krojijo usodo in posegajo v del plače, ko jo zaradi posebnih pogojev dela ali posebnih okoliščin prejema gasilec. Državo bi reševali s tem, da bi gasilcu, ki je vedno in povsod pripravljen reševati tako življenja kot premoženje državljanov, odvzeli del plače, ki jo prejema za delo v izmenah, ponoči, ob nedeljah in praznikih. Takrat ko ti gospodje z več tisoč evri plače mirno spijo, gredo z družino na izlet ali s prijatelji praznujejo božične in velikonočne praznike," je bil oster Švarc.

Koliko se bo plača znižala gospodom s foteljev? Ker naj bi se varčevalni ukrepi nanašali na ves javni sektor, ministra Koprivnikarja pozivajo, naj pove, za koliko bi se znižala plača ministrom in državnim sekretarjem v primeru posega v dodatke za delo v posebnih okoliščinah.

"Prav nič, saj ti gospodje takrat ne delajo. Gasilcem pa bi se plača z nižanjem dodatkov znižala tudi za tretjino," je bil jasen Švarc. Varčevalni ukrepi bi tako povzročili padec kakovosti dela in povečali gospodarsko škodo v primeru reševanja le-te.

"Vlada naj nedostojne pogoje umakne, saj z njimi dobesedno kliče konflikt, ki ga bo z naše strani zagotovo dobila," je še dejal sekretar sindikata gasilcev.

Za poslance predlagajo tisoč evrov neto plače Predsednik sindikata ministrstva za obrambo Darko Milenkovič vladi predlaga, da z zakonom omeji višino plač poslance državnega zbora na maksimalnih tisoč evrov neto z vsemi dodatki in ukine subvencije političnim strankam.

"Ko bodo sami začeli varčevati, lahko od nas zahtevajo dodatno varčevanje," je sklenil Milenkovič.

Naj obdavčijo kapital Predsednik sindikata državnih organov Frančišek Verk je vedenje vlade primerjal s kmetovim pretepanjem krave, ki je ne hrani in od nje pričakuje vedno več mleka.

"Vlada nenehno zmanjšuje število uradnikov, ki izvršuje pooblastila vlade. Sindikat dnevno prejema prošnje članstva za izredno denarno pomoč. Vse je tempirano, da bomo čez eno leto priča novemu nižanju plač in bo ves javni sektor praktično pristal na minimalni plači," napoveduje Verk.

"Gre za aritmetiko finančnega ministrstva, ki jo mora minister Koprivnikar nadoknaditi v javni upravi. Nikjer ne vidimo želja, da se obdavči kapitalske dobičke in odvzame tistim, ki so Slovenijo pripeljali na beraško palico. Zmanjševati plače in pričakovati dvig kakovosti je iluzorno," je kritičen Verk.

Vlada prizanesljiva do proračunskih prihodkov Predsednik ZSSS Dušan Semolič je še dejal, da vsi vladni predlogi izvirajo iz cilja doseči proračunski primanjkljaj pod tremi odstotki BDP. "Snovalci ukrepov so se znova odločili, da cilje dosežejo na račun javnega sektorja in upokojencev. Politika prejšnjih vlad se žal nadaljuje tudi danes, kar je napačno. Ekstremno varčevanje ne bo prineslo gospodarske rasti in novega zaposlovanja," opozarja Semolič.

Na drugi strani pa je vlada po Semoličevih besedah izrazito prizanesljiva in dobrohotna do problematike prihodkov v proračun. "Kapital bi lahko bistveno več prispeval v proračun in s tem lajšal odhodke. Dejstvo je, da je slovenski kapital po obremenitvi in strukturi prihodkov v proračun najnižje obdavčen v EU," je dejal.

Zato politike poziva, naj popravijo napako z znižanjem davka na dobiček, kar naj bi spodbudilo tuje investicije in odpiralo nova delovna mesta. "Nič od tega se ni zgodilo, razen da je manj prilivov v državni proračun. Prišli smo do meje, ko preprosto nižje ni mogoče iti," je sklenil Semolič.