Torek, 28. 10. 2014, 15.36
6 let, 1 mesec
Kaj pri predlaganem varčevanju moti sindikate
Pred jutrišnjim začetkom pogajanj med vlado in socialnimi partnerji so sindikati javnega sektorja predstavili odnos do predlaganih ukrepov vlade v javnem sektorju.
Trenutni vladni predlog vključuje podaljšanje varčevalnih ukrepov, ki veljajo do konca leta, ob tem pa še nekatere dodatne, s katerimi bi maso plač zmanjšali za še tri odstotke. Tako tudi v letu 2015 ne bi bilo napredovanj, redne delovne uspešnosti, regres bi bil izplačan v znižani višini, v dodatno pokojninsko zavarovanje pa bi vplačevali znižane premije. Še naprej bi veljala spremenjena plačna lestvica z znižanimi vrednostmi plačnih razredov.
Vlada je pri imenovanju pogajalske skupine že določila, da je ta pooblaščena tudi za pogajanja s koordinacijo stavkovnih odborov.
"Jutri gremo za pogajalsko mizo z vlado. Pogajanja bodo zagotovo težka, saj nam je članstvo postavilo meje. Naš protipredlog bo v najboljšem primeru vključeval podaljšanje trenutnih ukrepov, ob tem pa še zahtevo za sprostitev napredovanj in iskanje prihrankov na prihodkovni strani proračuna," je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.
"Gre za odziv na provokacijo vlade. Ukrepi nepravično in neenakopravno posegajo v dejavnosti, ki so že danes preobremenjene in kadrovsko podhranjene," je pojasnila Šumarjeva in spomnila, da so sindikati že leta 2008, ob prehodu na nov plačni sistem, privolili v bistveno znižanje dodatkov. Zato je zahteva po dodatnem zniževanju teh dodatkov zanj nesprejemljiv.
Med bolničarji, strežnicami, vzdrževalci in kuharji, ki delajo 24 ur na dan, vse dni v letu, imajo namreč že danes težave z zagotavljanjem minimalne plače. Dodatki predstavljajo tretjino plače teh poklicev, glavnino teh pa pomenijo dodatki za manj ugoden delovni čas.
Da so delavci javnega sektorja že v tem trenutku pod varčevalnimi ukrepi in da so kadrovsko močno podhranjeni, je zatrdil tudi sekretar sindikata poklicnega gasilstva David Švarc.
"Nesprejemljivo je, da nam gospodje s foteljev krojijo usodo in posegajo v del plače, ko jo zaradi posebnih pogojev dela ali posebnih okoliščin prejema gasilec. Državo bi reševali s tem, da bi gasilcu, ki je vedno in povsod pripravljen reševati tako življenja kot premoženje državljanov, odvzeli del plače, ki jo prejema za delo v izmenah, ponoči, ob nedeljah in praznikih. Takrat ko ti gospodje z več tisoč evri plače mirno spijo, gredo z družino na izlet ali s prijatelji praznujejo božične in velikonočne praznike," je bil oster Švarc.
"Prav nič, saj ti gospodje takrat ne delajo. Gasilcem pa bi se plača z nižanjem dodatkov znižala tudi za tretjino," je bil jasen Švarc. Varčevalni ukrepi bi tako povzročili padec kakovosti dela in povečali gospodarsko škodo v primeru reševanja le-te.
"Vlada naj nedostojne pogoje umakne, saj z njimi dobesedno kliče konflikt, ki ga bo z naše strani zagotovo dobila," je še dejal sekretar sindikata gasilcev.
"Ko bodo sami začeli varčevati, lahko od nas zahtevajo dodatno varčevanje," je sklenil Milenkovič.
"Vlada nenehno zmanjšuje število uradnikov, ki izvršuje pooblastila vlade. Sindikat dnevno prejema prošnje članstva za izredno denarno pomoč. Vse je tempirano, da bomo čez eno leto priča novemu nižanju plač in bo ves javni sektor praktično pristal na minimalni plači," napoveduje Verk.
"Gre za aritmetiko finančnega ministrstva, ki jo mora minister Koprivnikar nadoknaditi v javni upravi. Nikjer ne vidimo želja, da se obdavči kapitalske dobičke in odvzame tistim, ki so Slovenijo pripeljali na beraško palico. Zmanjševati plače in pričakovati dvig kakovosti je iluzorno," je kritičen Verk.
Na drugi strani pa je vlada po Semoličevih besedah izrazito prizanesljiva in dobrohotna do problematike prihodkov v proračun. "Kapital bi lahko bistveno več prispeval v proračun in s tem lajšal odhodke. Dejstvo je, da je slovenski kapital po obremenitvi in strukturi prihodkov v proračun najnižje obdavčen v EU," je dejal.
Zato politike poziva, naj popravijo napako z znižanjem davka na dobiček, kar naj bi spodbudilo tuje investicije in odpiralo nova delovna mesta. "Nič od tega se ni zgodilo, razen da je manj prilivov v državni proračun. Prišli smo do meje, ko preprosto nižje ni mogoče iti," je sklenil Semolič.