Ponedeljek, 20. 6. 2016, 12.00
7 let, 2 meseca
Kaj je premier Cerar povedal o čakalnih dobah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,50
4
Premier Miro Cerar in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc sta se z direktorji in strokovnimi direktorji bolnišnic pogovarjala o skrajševanju čakalnih dob.
Cerar je pojasnil, da se je sestanka udeležil, da izrazi podporo ministrici, priznanje zdravstvenim delavcem v javni mreži ter da z osebno prisotnostjo pokaže, da je zdravstvena reforma v korist bolnikov in zdravstvenih delavcev ključna prioriteta vlade.
Ker javno zobozdravstvo ne deluje, si roke manejo zasebniki #infografika
Premier je poudaril, da je izboljšanje zdravstvenega sistema ključna prioriteta vlade, ki jo vodi. Zato je napovedal, da bodo v to vložili vso potrebno energijo, "da izpeljemo te spremembe na bolje, predvsem tudi že letos s konkretnimi ukrepi za skrajševanje čakalnih dob".
Prav tako je izrazil podporo Kolar Celarčevi in njeni ekipi, ki se v letošnjem letu po besedah premierja loteva zelo konkretnih korakov v smeri reforme. Že jeseni oz. pozimi bodo ti ukrepi pripeljali do prvih vidnih učinkov na področju skrajševanja čakalnih dob, za kar se zavzemata tako vlada kot tudi SMC, je dejal Cerar. "Skrajševanje čakalnih dob je eden ključnih ukrepov v dobrobit ljudi, v dobrobit družbe," je dodal.
Poleg tega je premier napovedal takšne spremembe v okviru zdravstva, "da bodo lahko ljudje v Sloveniji pomirjeni", da bodo vedeli, da jim bo javno zdravstvo na razpolago in da se bo še izboljšalo ter da bodo lahko pričakovali varno starost. "Vlada gre v te spremembe odločno," je poudaril Cerar. Od ministrice Kolar Celarčeve pa pričakuje, da sledi načrtom, ki si jih je zadala, da bodo že letos vidne prve konkretne izboljšave na področju skrajševanja čakalnih vrst.
Čakalne dobe v zdravstvu že nekaj let vztrajno naraščajo. Da bi rešili to težavo, se je ministrica Kolar Celarčeva odločila za pilotni projekt, ki ga izvajajo v bolnišnicah Celje, Izola in Valdoltra ter v zdravstvenih domovih Celje, Koper, Izola in Piran.
Projekt, ki se je začel septembra lani, se počasi končuje. Primere dobrih praks pa bodo, kot je septembra pojasnila ministrica, vpeljali na celoten zdravstveni sistem. Uspešnost uresničevanja teh dobrih praks bo bolnišnicam omogočila pridobivanje dodatnih sredstev
Vzrokov za dolge čakalne vrste je več. Deloma je to posledica prekomernega napotovanja na specialistično raven zaradi preobremenjenosti družinskih zdravnikov, deloma je težava v sistemu napotovanja glede na nujnost. Poleg tega naj bi bile čakalne vrste pri nekaterih izvajalcih neprečiščene in ne odražajo pravega stanja, na nekaterih področjih pa je preprosto premalo specialistov glede na število bolnikov, kot denimo na področju revmatologije.
Revmatologija je tudi področje, kjer so najdaljše čakalne dobe. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kamor morajo izvajalci vsak mesec sporočati svoje čakalne dobe, 1. maja ni bilo specialista revmatologa, ki bi imel čakalno dobo znotraj najdaljših dopustnih čakalnih dob.
Na prvi ambulantni pregled čaka 125.063 bolnikov, nad dopustno mejo 11.716. Na 48 izbranih zdravstvenih storitev čaka 102.527 bolnikov, nad dopustno mejo 22.543, kažejo podatki NIJZ.
4