Sobota, 5. 4. 2025, 18.09
3 tedne, 1 dan
Anketa Dela: večina se strinja z omejitvijo dobičkov koncesionarjev v zdravstvu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,69
V anketi o ločitvi javnega in zasebnega zdravstva, ki jo je za časnik Delo opravil inštitut Mediana, se skoraj dve tretjini anketirancev strinjata, da je prav, da koncesionarji ne morejo razpolagati z dobičkom iz javnih sredstev. Enak delež vprašanih pritrjuje, da bo zakon pomagal ohraniti javno mrežo in da se bo dostopnost do storitev zmanjšala.
Da se strinjajo s trditvijo, da koncesionarji ne morejo razpolagati z dobičkom iz javnih sredstev, je v anketi odgovorilo 65 odstotkov vprašanih, ob čemer se s trditvijo zelo strinja 34 odstotkov, strinja pa 31 odstotkov vprašanih. Proti je slaba četrtina, desetina je odgovorila, da ne ve.
Tej rešitvi po navedbah Dela pritrjuje 97 odstotkov volivcev Levice, 85 odstotkov volivcev SD, 78 odstotkov volivcev Gibanja Svoboda in tudi 54 odstotkov volivcev SDS.
Da se bodo zdravniki raje odločili za delo v zasebnem sektorju, kot da bi ostali v javnem, meni 52 odstotkov vprašanih, nasprotno pa 35 odstotkov. Da odgovora ne pozna, je odgovorilo 13 odstotkov vprašanih.
S to trditvijo se po navedbah časnika strinja 78 odstotkov mlajših respondentov, v starostni skupini od 18 do 24 let, 76 odstotkov volivcev NSi in 69 odstotkov volivcev SDS.
Stališče, da bo zakon pomagal ohraniti javno mrežo, zagovarja 46 odstotkov anketiranih, 89 odstotkov volivcev Levice, 80 odstotkov volivcev Gibanja Svoboda in 71 odstotkov volivcev SD. Zavrača pa ga 38 odstotkov vprašanih, med drugim 58 odstotkov volivcev SDS.
Z novim zakonom bo javna mreža bolj urejena in učinkovitejša
Povsem enak delež (46 odstotkov) vprašanih po drugi strani ocenjuje, da se bo dostopnost do zdravstvenih storitev zmanjšala, med njimi z 68 odstotki prevladujejo volivci SDS.
Da se dostopnost ne bo zmanjšala, je medtem odgovorilo 41 odstotkov anketirancev. Še najbolj so o tem prepričani volivci Gibanja Svoboda (53 odstotkov).
S trditvijo, da bo s sprejetjem zakona javna mreža bolj urejena in učinkovitejša, se strinja 40 odstotkov sodelujočih v raziskavi. Kot navaja Delo, so ta argument koalicije najbolj sprejeli volivci koalicijskih strank, na primer po več kot tri četrtine tistih, ki se opredeljujejo kot volivci Gibanja Svoboda in Levice.
Je pa pri tem vprašanju višji delež, in sicer 46-odstoten, tistih, ki so izrazili dvom. Med njimi sta skoraj dve tretjini volivcev SDS.
Ta teden je DZ sprejel novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki razmejuje javno in zasebno zdravstvo ter velja za osrednji poseg v zdravstveni sistem v mandatu te vlade.
Anketo je Mediana izvedla med 31. marcem in 4. aprilom na vzorcu 723 vprašanih.
