Sreda, 31. 3. 2021, 16.31
3 leta, 6 mesecev
Kako bo Janez Janša rešil nastalo zagato #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
143
"Opozicijski poslanci so se vedno obregnili ob koalicijske poslance, ker niso prevzeli glasovnic, včeraj pa so sami storili enako," pravi politični analitik Marko Balažic, ki je prepričan, da bi bilo higienično, da bi Igor Zorčič sam odstopil s položaja predsednika državnega zbora. "V prihodnjih tednih se bo nestabilnost večala, vendar včerajšnje glasovanje za ta sklic parlamenta zaenkrat ni usodno. Predsednika državnega zbora imamo in vlado, ki deluje, tudi. Vprašanje pa je, ali imamo v državnem zboru večino, ki bi lahko sprejemala ključne zakone," pa opozarja politolog Igor Lukšič.
Koalicijske stranke včeraj v državnem zboru niso uspele zbrati 46 glasov in zamenjati prvega moža slovenskega parlamenta Igorja Zorčiča. Kaj to pomeni za obstanek vlade in nadaljnje razmerje političnih sil v državi smo povprašali politična analitika Igorja Lukšiča in Marka Balažica.
"Ne verjamem, da bo koalicija obupala nad zamenjavo Zorčiča, je pa res, da bo zaradi včerajšnjega glasovanja težko še naprej vladala brez večjih težav," včerajšnji poskus zamenjave predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča komentira Balažic.
Podobno meni tudi nekdanji predsednik Socialnih demokratov Igor Lukšič: "V naslednjih tednih se mi zdi, da se bo ta erozija še povečevala in da se bo nestabilnost večala, vendar zadeva za ta sklic parlamenta zaenkrat ni usodna. Predsednika državnega zbora imamo in vlado, ki deluje, tudi. Vprašanje pa je, ali imamo neko večino v državnem zboru, ki bi lahko sprejemala ključne zakone."
Ob tem dodaja: "Kar se je zgodilo včeraj, je to, da so tudi tisti deli strank, ki so bili v koaliciji v upanju, da se bo SDS po prevzemu vlade postavila na bolj državotvorno pozicijo, izgubili vse upe. Če bi SDS, odkar je prevzela vlado, postala bolj povezovalna, potem bi ta vlada lahko preživela"
"SDS dobiva visoko podporo, hkrati pa se tej podpori, ki pomeni tudi odgovornost za vodenje države, noče prilagoditi. Stranka z največjo podporo mora po eni strani biti seveda zavezana svojim volivcem, po drugi pa jo ta podpora obvezuje, da preseže zgolj podporo teh volivcev in zavzame bolj državotvorno držo. Te reforme SDS noče narediti," pravi politolog in nekdanji predsednik stranke SD Igor Lukšič.
"Dogajanje v državnem zboru je posledica volilnega izida leta 2018, ko je največ glasov dobila SDS, ki ima najnižjo koalicijsko sposobnost, saj je večina strank trdila, da z njimi ne bi šli v vlado. Manjše stranke, ki so dobile občutno nižjo podporo, so zato sestavile vlado, ki je bila zaradi prevelikega števila partikularnih interesov neobvladljiva," še pravi Lukšič in pojasnjuje:
"Drugi poskus, ko smo oblikovali vlado s stranko, ki je dobila največje število glasov, pa ima zelo visoko visok odpor, se je pa ravno tako končal, ker ta stranka v tem času ni hotela korigirati svojega hendikepa glede povezovalnosti".
Od odstopa gospodarskega ministra do samoohranitve poslancev
Kaj nas torej čaka na političnem parketu v bližnji prihodnosti? Balažic vidi predvsem več potencialnih scenarijev: "Najbolj enostaven je vrnitev gospodarskega ministra Zdravka Počivalška v poslanske klopi, s čimer koalicija odščipne poslanski glas stranki SD."
Možna pa je tudi nova igra politične kombinatorike. Predsednik vlade Janez Janša bi lahko na sprejemanje enega od zakonov vezal glasovanje o zaupnici ter ob nepotrditvi sprožil postopke iskanja novega mandatarja in posledično predčasne volitve. "Vendar je ta taktika tvegana, saj samoohranitvenega nagona poslancev nikoli ni za zanemariti," meni Balažic.
"Možnost so seveda predčasne volitve, vendar so te možne le ob konsenzu opozicije," opozarja Marko Balažic.
"Tretja možnost so seveda predčasne volitve, vendar so te možne le, če opozicijski poslanci ne bodo našli kakšnega novega kandidata za mandatarja in poizkušali sami sestaviti nove vlade v tem sklicu parlamenta. Ob tem bi še spomnil, da so se opozicijski poslanci ob lastnih poskusih glasovanja o nezaupnici vladi Janeza Janše v preteklih mesecih vedno obregnili ob koalicijske poslance, ker niso prevzeli glasovnic, včeraj pa so sami storili enako," pravi Balažic in poudarja, da bi lahko SDS težave okoli Zorčiča in dogajanja zaradi epidemije koronavirusa izkoristila za priprave na volitve. "Medtem ko se bodo vsi ukvarjali s predsednikom državnega zbora in epidemijo, lahko Janša "lockdown" izkoristi za nagovarjanje volivcev," meni Balažic.
Bi moral Zorčič odstopiti?
Ker mesto predsednika državnega zbora praviloma pripada koaliciji, mnogi poudarjajo, da bi moral Zorčič po odhodu iz SMC sam odstopiti s položaja.
"To bi bila možna rešitev, a je glasovanje včeraj pokazalo, da bi potem lahko ostali brez predsednika državnega zbora. Po eni strani bi bilo bolje, da se oblikuje neka večina, ki ga bo zamenjala, da bomo vedeli, da imamo tudi večino za izvolitev novega predsednika," opozarja Lukšič in dodaja: "Če v državnem zboru ni operativne večine je bolje, da ostane ta predsednik, kot pa da smo brez njega."
Balažic na drugi strani meni, da bi Zorčič moral sam odstopiti. "Ni pa nespoštovanje politične higiene nič novega - podobno situacijo smo imeli že za časa Demosa, ko Peterle ni mogel zamenjati treh ministrov," je zaključil.
143