Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
9. 9. 2015,
12.04

Osveženo pred

9 mesecev, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Pravni telefon Pravni nasvet Pravni nasvet

Sreda, 9. 9. 2015, 12.04

9 mesecev, 2 tedna

Kako doseči, da nasilen otrok ne bo dedoval po starših

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Ali lahko starši otroka, če je ta do njih nasilen, razglasijo za dedno nevrednega?

Spoštovana Stanka, zakon o dedovanju določa, da je dedno nevreden za dedovanje po zakonu in oporoki, 1. kdor je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku; 2. kdor je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki oz. mu preprečil to storiti; 3. kdor je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, kakor tudi, kdor je ponaredil zapustnikovo oporoko; 4. kdor se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi, kdor ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči.

Za dedno nevrednost strožji pogoji kot za nasilje nad staršem Iz tega izhaja, da otroka, ki se je zapustnika – v našem primeru svojega starša – lotil s fizično silo, ni mogoče razglasiti oziroma šteti za dedno nevrednega.

Da bi to lahko storili, bi moral z naklepom vzeti ali poskusiti vzeti življenje zapustniku, kar pa se v tem primeru ni zgodilo. Prav tako niso podani razlogi pod 2., 3. in 4. točko, ki bi prav tako utemeljevali dedno nevrednost. Na nevrednost mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, razen če gre za primere, ko se je dedič pregrešil zoper dolžnost preživljanja ali je opustil potrebno pomoč.

Kdaj lahko oporočitelj razdedini dediča

Zakon o dedovanju tako določa, da lahko oporočitelj razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:

1. če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom; 2. če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše; 3. če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

Razdedinjenje je lahko popolno ali delno. Oporočitelj, ki namerava nujnega dediča razdediniti, mora to izraziti v oporoki na nedvomen način, pametno pa je tudi, da navede razlog za razdedinjenje.

Razlog za razdedinjenje mora biti podan takrat, ko je bila oporoka sestavljena, razlog iz 3. točke, torej vdaja brezdelju in nepoštenemu življenju, pa tudi takrat, ko je oporočitelj umrl.

Izguba dednih pravic Če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje. Z razdedinjenjem dedič izgubi dedne pravice v obsegu razdedinjenja, pravice drugih oseb, ki lahko dedujejo po zapustniku, pa se določijo, kot da bi bil razdedinjeni umrl pred zapustnikom.

Nasvet pripravil: Vinko Berginc, univ. dipl. prav.

Ne spreglejte