Ponedeljek,
22. 5. 2017,
4.00

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 9,73

32

Natisni članek

Natisni članek

Tilen Božič SMC Tone Peršak ministrstvo za finance Mateja Vraničar Erman Miro Cerar nepremičninski davek Katoliška cerkev

Ponedeljek, 22. 5. 2017, 4.00

7 let, 2 meseca

Kako je Cerkev pri Cerarjevih lobirala proti uvedbi nepremičninskega davka

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 9,73

32

Maribor, cerkev sv. Janeza Krstnika. | Foto STA

Foto: STA

Da je vlada zaradi miru pred volitvami opustila idejo o davku na nepremičnine, je razveselilo marsikoga, med drugim slovensko Katoliško cerkev. Zaradi strahu pred obdavčitvijo sakralnih objektov je ta v zadnjih mesecih iskala poti do ministrstva za finance. Kdo vse ji je pomagal pri lobiranju?

Pretekli teden je postalo dokončno jasno, da v mandatu vlade Mira Cerarja ne bo ne davka na nepremičnine ne zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. 

Čeprav se je koalicija v svoji pogodbi na začetku mandata dogovorila za uvedbo obeh, je politične volje premalo. Proti sta obe manjši koalicijski stranki  Demokratična stranka upokojencev (DeSUS) in Socialni demokrati (SD). To je še eden od projektov, pri katerih sta se obe stranki odločno postavili proti finančni ministrici Mateji Vraničar Erman

Zakaj se Cerkev boji davka

Ministrstvo za finance pod vodstvom Mateje Vraničar Erman je prvotno napovedovalo, da bo država vse nepremičnine ovrednotila do leta 2018. | Foto: STA , Ministrstvo za finance pod vodstvom Mateje Vraničar Erman je prvotno napovedovalo, da bo država vse nepremičnine ovrednotila do leta 2018. Foto: STA , Ta je pretekli teden pričakovala, da bo lahko vlada že ta mesec v državni zbor poslala vsaj podlago za zakon o vrednotenju nepremičnin, ki bi dal več pravic lastnikom nepremičnin in "pravičneje uredil množično vrednotenje". Na ministrstvu, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman, so prvotno napovedovali, da bo država vse nepremičnine ovrednotila do leta 2018. Nov davek bi morali prvič odmeriti leto dni pozneje. 

Uvedbe davka so se zbali v RKC. Spomini na leto 2013, ko je isti davek skušala uvesti vlada Alenke Bratušek, a ga je ustavno sodišče pozneje razveljavilo na pobudo SDS, državnega sveta, skupnosti občin in nekaterih posameznih občin, so bili še živi. Takrat so namreč v Cerkvi poudarjali, da denarja za plačilo tega davka nimajo. 

"Uvedba takšnega davka bo ogrozila delovanje župnij, redovnih ustanov, katoliških vzgojnih, šolskih, kulturnih in dobrodelnih organizacij," so opozarjali.

Cerkveno trkanje na vladna vrata

Predstavniki Cerkve so zato že lani začeli trkati na vladna vrata. Hoteli so izvedeti, ali bo ministrstvo za finance tudi tokrat med nepremičnine, za katere velja plačilo davka, uvrstilo sakralne in druge objekte v lasti Cerkve. Pri tem jim je pomagal minister za kulturo Tone Peršak.

Peršak po funkciji nima nobene vloge pri pripravi davčne zakonodaje, a kot minister vodi vladni svet za dialog o verski svobodi, v katerem ima svojega predstavnika tudi RKC. Gre za posvetovalno telo, namenjeno "široki dialoški obravnavi zadev s področja verske svobode, ki jih svetu predložijo registrirane cerkve". 

Med njimi so duhovna oskrba v bolnišnicah in zaporih, urejanje pokopov in drugih vprašanj s področja verske svobode ter preprečevanja diskriminacije. 

Obvod za lobiranje

A v RKC svet, ki ga je leta 2015 ustanovila vlada Mira Cerarja, očitno vidijo drugače – kot obvod za lobiranje. Ministrstvo za kulturo so namreč že septembra lani zaprosili, da bi svet razpravljal o "problematiki obdavčitve cerkvenih nepremičnin", zaradi česar bi se moral seje udeležiti tudi predstavnik ministrstva za finance. 

Cerkvi je na pomoč priskočil minister za kulturo Tone Peršak. | Foto: STA , Cerkvi je na pomoč priskočil minister za kulturo Tone Peršak. Foto: STA , "Obdavčitev nepremičnin v lasti cerkva in drugih verskih skupnosti, ki se uporabljajo izključno za nepridobitno opravljanje verske dejavnosti, bi pomenila omejitev obsega in dostopnosti javnega in kolektivnega vidika verske svobode na določenih območjih Slovenije," je RKC zapisala v dopisu ministrstvu, ki smo ga pridobili na Siol.net. 

Peršak je prošnji Cerkve ugodil. Zapisnik seje, ki je bila 20. januarja, razkriva, da je bil na njej tudi Tilen Božič, državni sekretar z ministrstva za finance, ki je na ta položaj prišel lani jeseni. Pred tem je bil poslanec Stranke modernega centra (SMC), najbolj znan po tem, da je zaradi dogajanja v Luki Koper zamrznil članstvo v stranki.

Kaj ima ministrstvo za finance z versko svobodo?

Obisk državnega sekretarja finančnega ministrstva na seji sveta za dialog o verski svobodi ni običajen, ker:

  • svet pred tem nikoli ni razpravljal o finančnih vprašanjih, povezanih z odnosom med državo in Cerkvijo.

    Peršak recimo na dnevni red zadnje seje ni hotel uvrstiti predloga Islamske skupnosti Slovenije o državnem sofinanciranju gradnje islamskega kulturnega centra, povračilu potnih stroškov za opravljanje duhovne oskrbe v zaporih in subvencioniranju prispevkov za imame, ki niso slovenski državljani. Na ministrstvu so ga zavrnili z utemeljitvijo, da ne gre za vprašanja, povezana z versko svobodo.
     
  • ministrstvo za finance v času seje sveta, ki ga vodi Peršak, sploh še ni spisalo predloga zakona o uvedbi nepremičninskega davka, kaj šele, da bi ga dalo v javno obravnavo.

    Miro Cerar in Stanislav Zore maja lani na slovesnem somaševanju slovenskih škofov ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne. To je bilo namenjeno vsem žrtvam medvojnega in povojnega nasilja. | Foto: STA , Miro Cerar in Stanislav Zore maja lani na slovesnem somaševanju slovenskih škofov ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne. To je bilo namenjeno vsem žrtvam medvojnega in povojnega nasilja. Foto: STA ,
    Diakon Katoliške cerkve Andrej Naglič je lahko državnemu sekretarju predstavil argumente proti uvedbi davka na nepremičnine za sakralne objekte (več o tem v okvirju). "Želimo si, da bi nas ministrstvo za finance vključilo v nastajanje zakona o obdavčitvi nepremičnin v delu, ki ureja davčne oprostitve, da bi lahko imeli možnost natančne obrazložitve svojih predlogov in da bi ministrstvo upoštevalo vse navedene razloge za davčno oprostitev," je poudaril Naglič. 

    Božič sicer udeležbe na seji ni prijavil kot lobistični stik. Zakaj ne? "Ker gre za udeležbo na javno sklicani seji," odgovarjajo na ministrstvu.
     
  • je Božič navzočim predstavil več informacij, ki pred tem niso bile znane javnosti.

    "Trenutna usmeritev vlade glede davčnih oprostitev je, da se dopusti le izjeme, ki so mednarodno primerljive in jih je mogoče izdatno argumentirati," je pojasnil udeležencem.

    Iz njegovih besed je bilo mogoče razbrati, da je ministrstvo naklonjeno obdavčitvi cerkvenih objektov. A Božič je hkrati poudaril, da bo javna razprava o nepremičninskem davku "trajala, kolikor dolgo bo potrebno". "Želimo, da se bodo lahko verske skupnosti pravočasno vključile v javno razpravo," je dodal.

Pismo finančni ministrici

Teden pred sejo vladnega sveta, ki ga vodi Peršak, se je na ministrico Matejo Vraničar Erman obrnil novomeški škof Andrej Glavan. Kot so nam potrdili na ministrstvu, ji je "v dopisu predstavil stališče Katoliške cerkve do obdavčitve nepremičnin, v katerih se izvaja verska dejavnost". Vraničar-Ermanova je dopis prijavila kot lobistični stik. 

Tilen Božič, državni sekretar na finančnem ministrstvu | Foto: STA , Tilen Božič, državni sekretar na finančnem ministrstvu Foto: STA , Iz urada Slovenske škofovske konference so nam sporočili, da na temo zakona o davku na nepremičnine v zadnjih letih ni bilo nobenega sestanka s predstavniki ministrstva. 

"Od ministrstva nismo prejeli nobenih zagotovil o kakršnikoli izvzetosti (cerkvenih nepremičnin iz obdavčitve, op. a.). Do danes nismo bili povabljeni k sodelovanju oziroma predstavitvi svojih stališč," so nam pojasnili. 

Kaj pravijo na kulturnem ministrstvu

Na ministrstvo za kulturo so pojasnili, da "financiranje verskih skupnosti, kamor nedvomno sodijo tudi davčne oprostitve, ni dolžnost države, ki bi izhajala iz ustavno določene človekove pravice do svobode vesti oziroma verske svobode"."Ta ustavna določba praviloma niti posameznikom ne daje pravice zahtevati, naj jim država financira uresničevanje verske svobode," so poudarili.

Zakaj torej sestanek z Božičem? "Napovedovane spremembe v načinu obdavčitve nepremičnin v Sloveniji lahko po mnenju ministrstva za kulturo povežemo z versko svobodo prek malo verjetne, a logično dopustne bojazni, da bi država utegnila obdavčiti samo nepremičnine v lasti cerkva in drugih verskih skupnosti ali da bi te nemara bolj obdavčila od drugih nepremičnin," so odgovorili na ministrstvu: "Da bi razrešili navedene dileme, je bil k tej točki dnevnega reda povabljen državni sekretar na ministrstvu za finance."

"Minister Peršak se pred zadevno sejo sveta s predstavniki Katoliške Cerkve nikoli ni pogovarjal o možni uvedbi nepremičninskega davka. S pomisleki Katoliške Cerkve minister ni nikoli seznanjal drugih ministrov iz vlade," so še pojasnili na ministrstvu.

Cerkev: Denarja za redno odplačevanja davka nimamo

Predstavnik Katoliške cerkve Andrej Naglič je na seji med argumenti, zakaj nepremičninski davek ne bi smel veljati za verske objekte, navedel primer obdavčitve samostana v Mekinjah. 

Red uršulink za vzdrževanje in plačevanje nepremičninskega davka nima sredstev, hkrati pa tovrstne stavbe ni mogoče niti prodati, niti podariti, niti opustiti, zato se davek na nepremičnino lahko samo kopiči, odplačati pa ga ni mogoče," je dejal Naglič.  

Poudaril je, da ima "Katoliška cerkev veliko podobnih nepremičnin, kot je navedeni samostan". "Ker se ne financira iz proračuna, ampak samo prek olajšav, oprostitev in prostovoljnih prispevkov vernikov, redno odplačevanje tako občutnega davčnega bremena ne bo mogoče," je pojasnil.

Med razlogi za davčno oprostitev je navedel še:

  • da je verska dejavnost splošno koristna dejavnost,
  • da gre pri nepremičninah Katoliške cerkve za ohranjanje kulturne podobe slovenske pokrajine,
  • da je bilo v verske objekte vloženo veliko prostovoljskega dela,  
  • da se zaradi upadanja števila vernikov povečuje finančno breme na posameznega vernika pri vzdrževanju cerkva.

V Sloveniji je sicer po zadnjih podatkih približno 2.900 cerkva, kapel in znamenj.