Petek, 17. 3. 2017, 13.17
7 let, 2 meseca
Kako so slovenski revmatologi skrajšali čakalne vrste
S katastrofalno nizkim številom zdravnikov na sto tisoč prebivalcev za vnetne revmatične bolezni ponujamo nadstandardno dostopnost in tudi uspehe zdravljenja, je prepričan predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo v UKC Ljubljana Matija Tomšič.
V Sloveniji imamo približno 40 odstotkov manj revmatologov, kot je povprečje v Evropski uniji. Po slovenskih bolnišnicah jih deluje 20, trenutno pa se usposablja še 18 specializantov.
"Leta 2004 smo bili prva stroka v Sloveniji, ki je za obdobje 2004-2014 naredila mrežo in program specializacij po državi. Tega prvih pet let nihče ni upošteval. Šele ko so videli, da je vrag vzel šalo, so začeli po programu razpisovati mesta za specializante," pripoveduje predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo v UKC Ljubljana Matija Tomšič.
Ko so to mrežo, sicer z zamikom, vzpostavili, jim je ministrstvo za zdravje odobrilo še osem dodatnih mest za specializante. "Rekli smo, da imamo ta hip dovolj specializantov. Težko bomo vse korektno izobrazili, nimamo dovolj mentorjev. Raje število v prihodnjih letih postopno zvišujmo." Vseeno imajo zdaj 18 specializantov.
"Nobena država na svetu ta hip nima boljšega dostopa in načina obravnave revmatoloških bolnikov, kot je v Sloveniji." Urgentni primeri so na vrsti takoj
Pred 15 leti so uvedli zgodnjo intervencijsko kliniko. "Bolniki ne čakajo, ampak pridejo naslednji dan na pregled," pravi Tomšič.
"Bolniki z napotnico nujno so na vrsti takoj," zagotavlja predstojnik. "Za vse vnetne revmatične bolezni, s katerimi se revmatologi ukvarjamo, imamo boljšo obravnavo kot večina razvitih držav. Spremljamo dve bolezni – revmatoidni artritis, ki je daleč najpogostejša bolezen, in pravzaprav edino urgentno stanje v revmatologiji gigantocelični arteritis."
Tomšič se pohvali, da po objavljenih podatkih nobena država na svetu ta hip nima boljšega dostopa in načina obravnave revmatoloških bolnikov, kot je v Sloveniji. "Samo nekaj odstotkov na svetu jih dela na podoben način. Naša mlajša kolegica je zdaj na Norveškem, kjer kolege iz vse Evrope uči, kako stvari potekajo pri nas."
Nenujni primeri čakajo dlje, a brez škode
Med preostalimi bolniki v čakalni vrsti so naredili raziskavo, da bi ugotovili, koliko so bolniki zaradi čakalnih vrst oškodovani. Niti eden od pregledanih 550 bolnikov ni imel revmatiodnega artritisa, da bi se moral takoj začeti zdraviti. "To pomeni, da urgentna revmatološka ambulanta vzame vse te bolnike in omogoči dokaj hiter dostop do revmatologov."
"Zanimalo nas je, ali s tem, ko ljudje čakajo 18 mesecev, kaj groznega zamudimo. Glede na četrtino pregledanih čakajočih je odgovor ne. Nič groznega ne zamudimo. Do bolnika ni prijazno, da mora čakati toliko časa, ampak strokovno mu najverjetneje nismo škodovali," ugotavlja Tomšič. Pomanjkanja zdravnikov pa ni mogoče kompenzirati drugače kot tako, da preostali, ki tega pregleda ne potrebujejo, čakajo več časa, poudarja zdravnik.
Nujne primere obravnavajo v enem dnevu, za tiste z oznako hitro pa so čakalne dobe z 18 mesecev skrajšali na tri mesece.
Kako so čakalne dobe skrajšali
Oktobra 2016 je na pregled na revmatoloških klinikah po Sloveniji čakalo 2011 ljudi. "Takrat smo začeli ta sistem za skrajševanje čakalnih dob."
Pobuda je prišla z ministrstva za zdravje, zdravniki pa so se odzvali - tudi na račun svojega prostega časa. "Načrt je bil, da bi to izvajali po vsej Sloveniji, da se ne bi dogajalo prelivanje bolnikov. Delali smo z velikim tempom, tako da smo imeli v šestih urah naročenih 12 bolnikov. Tri mesece smo delali tako, da je vsak zdravnik na vsakih 14 dni enkrat še dodatno delal od šest do sedem ur v ambulanti," pripoveduje Tomšič.
"Šli smo se 'odštemplat', potem pa delali toliko časa, da smo pregledali vse." Plačani pa so bili za devet nadur, saj je treba po pregledu bolnika še analizirati izvide.
Z 18 na tri mesece
Pri pregledih z oznako hitro so čakalno dobo z 18 mesecev skrajšali na tri mesece, kar je v skladu s pravilnikom, pravi Tomšič. "Za oznako redno pa nismo pregledovali, ker se nam zdi, da redni bolniki niso tisti, ki storitev potrebujejo takoj."
Glede na to, koliko je vložka in koliko je zaposlenih revmatologov, sistem deluje odlično, je prepričan Tomšič. S tem težava seveda še ni rešena. Po koncu trimesečnega programa čakalna doba zdaj znova postopno narašča, konec februarja je že znašala šest mesecev.
"Ne vem, ali bomo navdušili kolege, da bodo za drobiž popoldne znova ostajali v službi. Vtis je bil, da bi bili pripravljeni obseg dela povečati, a ne takoj. Upam, da bomo. Jaz bom to kot zgled zagovarjal in delal," zagotavlja predstojnik.
Bo težavo rešilo 18 novih specializantov?
"Bojim se, da se bodo zdaj, ko bodo prišli novi revmatologi, mnogi, ki zdaj hodijo zaradi majhnih stvari k različnim zasebnim ortopedom, naenkrat spet prelili v javni sistem in bo potreba znova narasla. Ne vem. Imam čuden občutek, da bo, potem ko bodo storitve bolj dostopne, prišel tudi kakšen bolnik več, kot je potrebno," prav Tomšič.
Poudarja, da "s katastrofalno nizkim številom zdravnikov na sto tisoč prebivalcev za vnetne revmatične bolezni ponujamo nadstandardno dostopnost in tudi uspehe zdravljenja". Glede na to, koliko je vložka in koliko je zaposlenih revmatologov, sistem deluje odlično, je prepričan. "Dobro pa bi bilo, da bi se po številu revmatologov vsaj približali povprečju EU," sklene Tomšič.
2