Sreda, 2. 7. 2014, 13.40
7 let, 2 meseca
Katera stranka obljublja, da bo na cestah 25 tisoč električnih avtomobilov?
V Sloveniji so električni avtomobili zelo redki, saj se še vedno večinoma vozimo na bencin ali dizel, čeprav imamo zelo dobre možnosti za razvoj elektromobilnosti. Kot poudarja večina političnih strank, je to okoljska nuja, hkrati pa tudi razvojna priložnost, ki je ne bi smeli izpustiti.
Stranke smo spraševali, kakšne ukrepe predlagajo za razvoj infrastrukturnih rešitev, povezanih s povečanjem deleža električnih vozil, kako bodo zmanjšale državno odvisnost od uvoza fosilnih goriv in kakšne finančne rešitve predlagajo za to področje.
Državljanska lista se bo zato med drugim zavzemala za najliberalnejšo zakonodajo glede uporabe električnih in avtonomnih vozil, ki bo med drugim omogočila preprosto testiranje vozil, tudi z brezplačno uporabo. Verjamejo celo, da nam bodo celotno tovrstno infrastrukturo postavili razvijalci rešitev, saj bodo s tem dobili referenco za precej večje države, kot je Slovenija.
V stranki Verjamem ob tem opozarjajo predvsem na pomanjkljivo mrežo električnih polnilnih postaj. Predlagajo, da bi razvoj mreže krili s pomočjo ekološkega davka na avtomobile na bencin in nafto ter z rezervami v državnih elektropodjetjih.
Stranka SD bo na tem področju spodbujala lokalne skupnosti, da znotraj svojih lokalnih energetskih politik zagotovijo večje število javno dostopnih polnilnih postaj.
Na enake ovire so opozorili tudi v Združeni levici in stranki SLS, kjer pa verjamejo tako v izboljšavo zmogljivosti akumulatorja kot v znižanje cen samih električnih avtomobilov.
V Solidarnosti menijo še, da se je treba projekta lotiti postopoma in pri tem angažirati vsa evropska sredstva s sodelovanjem zasebnih vlagateljev. Tudi stranka DeSUS bi finančne rešitve iskala v javno-zasebnem partnerstvu.
Glede zmanjšanja odvisnosti od uvoza fosilnih goriv so v stranki Verjamem opozorili, da ne smemo graditi novih za okolje škodljivih proizvajalcev energije, ampak moramo ta delež zagotoviti iz obnovljivih virov energije. Menijo še, da bi morali vzpostaviti t. i. pametno energetsko omrežje, v katerega se bodo lahko povezali vsi javni in zasebni porabniki ter proizvajalci električne energije, od velikih elektrarn do posameznih gospodinjstev.
Konkretnih ukrepov pri DL niso navedli, menijo pa, da Slovenija ne sme biti le sledilec, ampak eden ključnih akterjev pri razvoju električnih avtomobilov.
Da bi morala država konkretneje spodbujati gradnjo manjših elektrarn na sočno energijo, vetrno energijo in lesno biomaso, menijo v stranki DeSUS ter dodajajo, da je treba začeti graditi nove hidroelektrarne, predvsem na srednji Savi. Podobne ukrepe je izpostavila tudi Združena levica.
V Zavezništvu Alenke Bratušek so poudarili, da bo treba razmisliti tudi o tem, da javni sektor začne pospešeno uvajati e-vozila v svoj vozni park, tako avtomobile kot tudi vozila za izvajanje javnih služb.
V DL na drugi strani menijo, da je subvencioniranje napačen pristop, saj električno vozilo ne sme biti zanimivo samo zaradi subvencije. Država mora po njihovem mnenju predvsem zagotoviti najboljše pogoje za razvoj na tem področju in omogočiti postavitev ustrezne infrastrukture.
Spodbude načrtujejo tudi v Solidarnost, vendar bodo te ciljno usmerjene, na primer na zamenjavo starih dotrajanih vozil z veliki emisijami, in ne bodo smele presegati na primer desetih odstotkov cene novega električnega vozila.
V SLS, SD, Združeni levici in ZaAB bi obdržali denarne spodbude, ki so na voljo pri Eko skladu, pri čemer bi v ZAB ta sredstva ob nespremenjeni višini subvencije za posamezno vozilo v prihodnjih letih povišali, v SLS in Združeni levici pa jih ne bi povečevali, saj to ne pomeni vedno tudi najbolj učinkovite rešitve. SD bi okrepila dostopno in ugodno posojilno financiranje nakupa električnih vozil.
Stranka DeSUS bi na drugi strani ponovno uvedla dohodninske olajšave ter v te vključila tudi zelene investicije državljank in državljanov.