Torek, 14. 2. 2017, 19.12
7 let, 2 meseca
To je novi predsednik vrhovnega sodišča
Po dveh neuspelih poskusih izbora novega predsednika vrhovnega sodišča so poslanci državnega zbora danes vendarle potrdili izbranca pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, sodnika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča.
Za njegovo imenovanje je glasovalo 48 poslancev, proti pa jih je bilo 13. Za so glasovali poslanci koalicije ter del poslancev ZL, proti pa poslanci SDS. Poslanci NSi, poslanca manjšin ter del poslancev ZL so se glasovanja vzdržali. Florjančič bo na mestu vodje vrhovnega sodišča za predvidoma šest let nadomestil Branka Maslešo.
V postopku izbora je sodni svet podprl tako Florjančiča kot njegovega protikandidata vrhovnega sodnika Rudija Štravsa, prednost pa je dal Štravsu. Zbor sodnikov vrhovnega sodišča je podprl Florjančiča, za katerega se je odločil tudi minister Klemenčič.
V letih 2007 in 2008, ko je Slovenija predsedovala Svetu EU, je bil dodeljen na ministrstvo za pravosodje, v direktorat za mednarodno sodelovanje. Med letoma 2008 in 2010 je bil direktor Centra za izobraževanje v pravosodju, oktobra 2010 pa je postal sodnik na kazenskem oddelku vrhovnega sodišča.
Katere naloge čakajo novega predsednika vrhovnega sodišča?
Matej Avbelj, pravnik:
"Vrhovno sodišče bi se moralo začeti vesti kot precendenčno sodišče, torej kot sodišče, ki s sodno prakso enoti slovenski pravni red. Zamenjati bi morali koncept pojmovanja predsednika vrhovnega sodišča kot nekoga, ki je na vrhu sodstva kot neke birokratske entitete, za sistem, v katerem sodišča resnično sodijo in v katerem vrhovno sodišče opravlja ključno funkcijo zagotavljanja enotne sodne prakse.
Imamo namreč dva koncepta: prevladujoči del sodstva razume vrhovno sodišče kot nekoga, ki se ukvarja s sodno upravo, torej organizacijo sodišč in podobnim, drugi koncept, ki pa je meni bližje, pa je, da tudi sodi in opravlja sodno funkcijo, s sodno upravo pa se ukvarja izvršilna veja oblasti. Ključna težava je torej dejstvo, da slovensko sodstvo še vedno deluje kot birokratska entiteta, kar se kaže v njegovi neučinkovitosti.
Poleg vzpostavitve neodvisnega sodstva kot celote bi morali v Sloveniji zagotoviti tudi neodvisnost sodnikov kot posameznikov z integriteto in kabinetni sistem sojenja. Zdaj so sodniki prepuščeni sami sebi, v večini tujih držav pa imajo svoj kabinet z močno strokovno podporo mlajših, nadobudnih sodelavcev, ki mu pomagajo pri pripravi sodb.
Upam, da bo novi predsednik vrhovnega sodišča slovensko sodstvo vodil k omenjenim dobrim praksam."
Vizija in izkušnje ali nestrokovnost?
Vrhovno sodišče skrbi za poenotenje sodne prakse in s tem pravno varnost in predvidljivost. Ministra naj bi prepričali vsebina Florjančičevega programa za delo sodišča, vizija in izkušnje. Temu oporekajo nekateri glasovi na vrhovnem sodišču, češ da v svoji predhodni karieri ni veliko sodil in da se s strokovnostjo nikakor ne more hvaliti.
Trdijo, da bi se sodnik Štrovs kot predsednik zavzemal za strokovnost, precedenčnost vrhovnega sodišča, poenotenje sodne prakse in predvidljivost. Od Florjančičevega predsedovanja pa pričakujejo predvsem pritisk na kvantiteto dela sodnikov, manj strokovnosti in večje nezadovoljstvo med sodniki. Menijo, da pokončna drža ni njegova odlika.
Očitki zaradi Patrie
Medtem ko je koalicija že pred glasovanjem Florjančiču napovedala podporo, pa za poslance SDS ni bil sprejemljiv, ker je po njihovem mnenju kot vrhovni sodnik kršil človekove pravice, ko je sodeloval pri odločanju v zadevi Patria, in "glasoval za to, da je bil nekdo obsojen zaradi kaznivega dejanja, za katerega je ustavno sodišče ugotovilo, da ni kaznivo".
Sodil je tudi v senatu, ki je prejšnji teden zavrnil zahtevo Janeza Janše za varstvo zakonitosti in s tem potrdil zastaranje zadeve Patria.
Minister Goran Klemenčič trdi, da ne gre za kandidata levice. Florjančič na naša vprašanja glede teh očitkov pred glasovanjem v državnem zboru ni želel odgovarjati, je pa treba dodati, da sodniki vrhovnega sodišča nimajo pravice do ločenega mnenja, kot jo imajo ustavni sodniki, in da svojega morebitnega nestrinjanja z večino v senatu ne morejo javno izraziti. Na to že dolgo opozarja vrhovna sodnica Barbara Zobec.
Kandidat levice?
Minister Klemenčič se je pred obtožbami, da gre za kandidata levice, branil s tem, da je Florjančič na ministrstvo dodeljeni sodnik postal v času Janševe vlade, ko je ministrstvo za pravosodje vodil Lovro Šturm. Ta trdi, da Florjančiča osebno ne pozna in da so razpisne postopke, na katere se je lahko prijavil kdorkoli, vodile pristojne komisije ministrstva, ne pa on sam. Za vrhovnega sodnika pa je bil Florjančič imenovan v času ministra Aleša Zalarja.
Nekateri sodelavci sicer Florjančiča označujejo kot delavnega, kolegialnega, vztrajnega, dobrega pogajalca. Slednje naj bi se pokazalo zlasti med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji.
16